Nekdanja poročevalka TV Slovenija iz Bruslja je z novinarskim delom eno plat Evropskega parlamenta in delovanja Evropske unije že spoznala, od julija pa se v Bruslju preizkuša v novi vlogi.

Za vami so prvi tedni v vlogi evropske poslanke. Kako ste se vklopili v delo vaše politične skupine in odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, katerega članica ste?
Lahko rečem, da se je naše parlamentarno obdobje začelo zelo intenzivno. Prvi tedni so bili močno dejavni, polno smo se vpeli v delo obeh odborov, katerih članica sem, torej odbora LIBE (za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve) in odbora za promet. V prvem odboru, kjer sem polnopravna članica, sem si že takoj na začetku, tako rekoč od julija naprej, prizadevala, da bi postala poročevalka za uredbo o vizumski liberalizaciji za države Zahodnega Balkana oz. za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Moram reči, da to lobiranje ni bilo enostavno, še posebej ker so bila v igri tudi zveneča imena. A nam je nazadnje uspelo; poročevalstvo sem zdaj dobila in ravno zaradi tega se je delo še toliko bolj okrepilo. Zasedeni smo tako rekoč od jutra do večera, ne le zaradi tega dela, ampak tudi zato, ker je vse nekako novo in se je treba privaditi tudi na okolje, na nove delovne pogoje, na nove kolege in kolegice.

S svojim novinarskim delom ste se temeljito seznanili s tehničnim in vsebinskim delovanjem evropskih institucij. S čim boste po vašem mnenju najbolj pripomogli k učinkovitemu delovanju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve?
Res je, da sem se z novinarskim delom skozi poročevalstvo osem let v Bruslju in pa navsezadnje tudi tu v Strasbourgu močno seznanila z delovanjem evropskih institucij. Mogoče mi je zaradi tega nekoliko lažje kot tistim kolegom, ki so tu na novo, vseeno pa lahko rečem, da je občutek na drugi strani vendarle nekoliko drugačen, mogoče malo kompleksnejši in zapleten. Na začetku vsega še ne poznaš, tako se počutim novinka kot verjetno drugi, in preden spoznam, kakšni so postopki, kaj je sploh mogoče doseči, bo verjetno preteklo še kar nekaj časa. Ravno skozi to poročevalstvo na primer spoznavam, kaj vse je mogoče doseči znotraj odbora. Dejstvo je tudi, da kot nova poslanka nisem prav v enakem položaju kot tisti, ki so že opravili kakšen mandat. Vendarle imajo prednost tisti, ki delo Evropskega parlamenta že bolje poznajo, tako da sem zdaj nekako v obdobju, ko spoznavam, kdaj lahko pridem do besede in katere so tiste teme, pri katerih bi se lahko bolj povezovala, tudi s Slovenijo ter z interesi in pričakovanji slovenskih državljanov. Prednostno, kot sem že omenila, se ukvarjam z odpravo vizumov za državljane Zahodnega Balkana, seveda pa to tudi približno ne bo edina tema, ukvarjali se bomo na primer s področji migracij, azila in schengenskega režima. Tudi v odboru za promet bodo veliki projekti, na primer prometne infrastrukture, povezani s Slovenijo, tako da mislim, da nam dela ne bo zmanjkalo in da smo zdaj, čeprav smo že polno vpeti v delo, še v tistem obdobju prehajanja.

Malo se še ustaviva pri vaši vlogi poročevalke za vprašanje liberalizacije vizumov za države Zahodnega Balkana. Odbor za zunanje zadeve je opozoril na sporno izključevanje Bosne in Hercegovine ter Albanije iz omenjenega dogovora. Za kakšno rešitev se zavzemate osebno?
Na vsak način pozdravljam julijski predlog Evropske komisije za odpravo vizumov za državljane Srbije, Črne gore in Makedonije. Hkrati pa opozarjam in to bo tudi moje sporočilo, da v tem predlogu niso bili vključeni državljani Bosne in Hercegovine ter Albanije. Sporočilo je torej nekako identično, gre namreč za to, da lahko ta izključitev povzroči še globlje delitve na Zahodnem Balkanu, posebno v primeru Bosne in Hercegovine. Osebno mislim, da bi se morali v nadaljnjem procesu osredotočiti zlasti na Bosno in Hercegovino ter Albanijo. Bošnjaki v državi so namreč tisti, ki bodo postali drugorazredni, ker bodo imeli najpozneje možnost dobiti potne listine. Sama se bom kot pripravljavka poročila – lahko rečem, da gre za tehnično poročilo, ki pa bo imelo precej močan politični vpliv –osredotočila predvsem na to, da bi Bosna in Hercegovina ter Albanija pogojno in seveda ob izpolnitvi vseh zahtevanih kriterijev lahko pričakovali odpravo vizumov šest mesecev pozneje, torej sredi prihodnjega leta. Hkrati pa sem znotraj svojega odbora, ki je pristojen za to vprašanje, že od začetka nastopa v Evropskem parlamentu opozarjala tudi na nerešeno vprašanje Kosova. Po mojem mnenju bi morali razmisliti tudi o tem, kako Kosovo vpeti v sam proces odprave vizumov, da bi s tem nekako spodbudili reforme na Kosovu. Samo poročilo bo prišlo na dnevni red Evropskega parlamenta novembra, ta teden pripravljamo tudi že osnutke poročila, ki ga bo pospremila izjava s politično težo. Sredi oktobra bo sledila razprava v našem pristojnem odboru, novembra pa bomo o tem glasovali na plenarnem zasedanju. Hkrati bomo z zunanjepolitičnim odborom pripravili skupno ustno vprašanje Evropski komisiji, namenjeno prav izpostavljanju vprašanja Bosne in Hercegovine, pa tudi Albanije in navsezadnje Kosova, ter skupaj pripravili resolucijo, ki bo prišla na vrsto po sprejetju poročila.

Na včerajšnji razpravi smo slišali veliko kritik na račun dela in programa Joseja Manuela Barrosa, predvsem od Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze in vaše Skupine socialistov in demokratov. Ali se strinjate z večinskim mnenjem vaše skupine in kaj osebno najbolj očitate predsedniku Evropske komisije?
Do zadnjega trenutka sem zelo tehtala, kako bi se odločila pri glasovanju. Moram reči, da me kandidat Barroso nikoli ni prepričal in da tudi včeraj ni napovedoval neke revolucije, tako da se bom pridružila večinskemu mnenju Skupine socialistov in demokratov, to je, da kandidata Barrosa ne bom podprla, glasovanja se bom pod določenimi pogoji vzdržala. Ti pogoji so znani, Barroso je včeraj dajal kar nekaj obljub, ki so se do zdaj še najbolj približale željam in pričakovanjem Skupine S&D, med njimi gre za direktivo o delavcih, da bi vsi dobili enako plačilo za enako opravljeno delo, tako ženske kot moški po vsej Evropski uniji. Med temi pogoji, ki jih mora zdaj predsednik Barroso izpolniti, je, denimo, da bi komisar, ki prihaja iz Skupine S&D, zasedal področja ekologije, sociale in gospodarstva, ter da bi bil tudi prihodnji t. i. vodja evropske diplomacije iz vrst S&D-ja. Če bo Barroso v luči socialdemokracije v Evropi te določene pogoje, ki so zelo konkretni, tudi izpolnil, potem bo lahko na glasovanju celotne komisarske ekipe računal na mojo podporo in verjetno na podporo mojih kolegov v politični skupini. Če tega ne bo, je mogoče še vedno kakšnega komisarja zavrniti pri zaslišanjih v pristojnih odborih ali pa navsezadnje pri imenovanju celotne komisije. Lahko samo spomnim, da so prav socialisti pred petimi leti dosegli, da takratni komisar, italijanski kandidat Buttiglione, ni bil imenovan za komisarja. To se lahko, če te obljube ne bodo izpolnjene, ponovi tudi tokrat.

Kakšne Evrope si želite v prihodnosti?
Želim si Evrope, ki bo združevala tako, da se bodo ljudje v njej počutili varno, in kjer bodo lahko mladi svobodno potovali prek meja, študirali v tujini in imeli za to dobre pogoje. Želim si, da bodo tako mladi kot starejši imeli dostojno življenje, torej dobre delovne pogoje, dobre dohodke, kjer se bo gospodarstvo okrepilo, kjer ne bo pretiranega nacionalizma ali pa sploh ne nacionalizma, in da bo to Evropa, ki bo združevala in povezovala v dobrem smislu.