Na zasedanju notranjih ministrov Evropske unije je avstrijski minister Wolfgang Sobotka dejal, da v trenutnih razmerah ni nobene alternative nadzoru teh meja. Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, je Sobotka poudaril varnostne razmere, sekundarne migracije in pomanjkanje nadzora na zunanjih mejah Unije.

Sporočilo, ki ga je nasprotnicam mejnega nadzora Sloveniji in Slovaški namenil avstrijski minister, se glasi: "Moramo skrbeti za lastne nacionalne interese in notranjo varnost. Nobena druga država ni sprejela toliko migrantov glede na število prebivalstva, tudi zato je tak nadzor upravičen, še več kot upravičen."

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), je že šest držav uradno napovedalo, da bodo nadzor podaljšale, poleg omenjenih še Švedska in Norveška.

Komisija želi odločitve na evropski ravni
Ministri v Luksemburgu govorijo tudi o spremembah schengenske zakonodaje, ki bi dopuščala več prožnosti pri začasnem nadzoru zaradi varnostnih tveganj – namesto šestih mesecev bi tak nadzor lahko uvedli za tri leta. S tem želi komisija doseči, da se odločitve o tem vprašanju sprejemajo na evropski, ne na nacionalni ravni. Po enem letu je namreč po njenem predlogu nadzor iz varnostnih razlogov mogoče podaljšati le v evropskem okviru, ne na ravni posameznih držav. Države, kot sta Avstrija in Francija, medtem zahtevajo, da sprejemanje tega ukrepa ostane izključno v nacionalni pristojnosti.

Komisija obljublja strožjo zaščito pred zlorabami, kljub temu pa reforma sproža kritike, da dejansko omogoča podaljševanje nadzora v nedogled in tako pomeni začetek konec schengena. Glede na to, da začasnost mejnih nadzorov postaja že stalna, evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos prejema vprašanja, ali je schengen nemara že mrtev. "Schengen je še naprej živ, schengen mora ostati živ, to je naša naloga. Kajti, če schengen umre, potem Evropa umre," je dejal komisar.

Države, ki najglasneje izražajo pomisleke glede tega ukrepa, so Slovenija, Slovaška, Madžarska in Poljska. Po poročanju STA-ja Slovenija razume argumente v povezavi s teroristično grožnjo in ne nasprotuje ukrepu kot takšnemu, temveč njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na slovensko-avstrijski meji.

Slovenija opozarja na preveč splošna merila
Slovenija, ki jo v Luksemburgu zastopa državni sekretar Andrej Špenga, ima pomisleke zaradi preveč splošnih meril za vzpostavitev nadzora ter premajhne vloge članic, ki jih zadeva nadzor. Omenjenih šest članic EU-ja z napovedjo podaljšanja nadzora po besedah Špenge s tem spodkopava enega ključnih dosežkov Unije. Zdaj je po njegovih besedah na vrsti Evropska komisija, ki se mora ustrezno odzvati, in sicer s političnim sporočilom o tem, da mora biti ta ukrep sorazmeren, uporabljen selektivno in utemeljen na verodostojnih merilih ter da je potrebna analiza tveganja.

Slovenija je po njegovih besedah prepričana, da mora prenovljena pravna podlaga vsebovati res natančna pravila glede vsebine ocen tveganj in varovalke, ki bodo zagotovile večjo transparentnost ukrepa. Kot je dejal, so države, ki želijo še naprej izvajati nadzor na notranjih mejah v schengenu, ostale bolj ali manj osamljene pri svojih stališčih, večina pa da je podprla slovenska stališča.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Avstrija po volitvah nehala izvajati ta ukrep, je državni sekretar odgovoril, da težko reče, kako se bo Avstrija odločila, a da verjame, da "mogoče pa bo po nedelji kak korak v drugo smer". Špenga je še dodal, da je Sobotki predstavil slovenska stališča in statistične podatke o številu nezakonitih prestopov slovensko-avstrijske meje, ki je zelo nizko.

Članice Unije bi po navedbah virov pri EU-ju glede tega vprašanja lahko razdelili na dva približno enako velika tabora, in sicer tiste, ki poudarjajo pomen zaščite schengena, in tiste, ki izražajo razumevanje za šesterico, ki želi izvajati nadzor na notranjih mejah v schengenu.