Najnovejše poročilo o napredku južne sosede v pogajanjih z Brusljem tako ne omenja ne arbitraže ne Slovenije. Avtor poročila Hannes Swoboda je predlog označil kot precej posplošen, po srečanju z Lojzetom Peterletom (EPP-ED/NSi) in Borutom Pahorjem (PES/SD) pa je dejal, da naj bi bilo besedilo sprejemljivo tudi za Slovenijo. Veliko prahu je dvignil predvsem predlog za umik določila, ki poziva k upoštevanju dosedanjih dogovorov, med drugim tudi sporazuma Drnovšek - Račan.

Peterle je dejal, da so se na sestanku s Swobodo "v duhu prizadevanj za ureditev odprtih vprašanj" strinjali o vključitvi možnosti "rešitve s posredovanjem tretje strani", če dogovora ne bo mogoče doseči dvostransko. "To je kompromis, sprejemljiv za obe strani, ki ne deli, temveč prispeva k rešitvi," je še dodal evropski poslanec, ki meni, da se "kalvarija" oblikovanja poročila o Hrvaški lahko konča s "kompromisom, po katerem ne bo treba oznanjati zmagovalcev in poražencev".

Predlog je splošne narave in priporoča posredovanje tretje strani v sporih z vsemi hrvaškimi sosedami, ne le s Slovenijo. Omemba arbitraže med Slovenijo in Hrvaško je bila sicer prejšnji mesec vzrok za intenzivno slovensko lobiranje v Bruslju in Strasbourgu.

Ker je Swoboda pred glasovanjem odkrito napovedal nove predloge, naj bi prav poziv k posredništvu tretje strani uravnotežil poročilo o Hrvaški, ki so ga sicer poslanci konec marca z veliko večino podprli.

Rupel: Stvari gredo v pravo smer
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se mudi na uradnem obisku v Peruju, je zadovoljen s končnim predlogom besedila. "Stvari gredo v pravo smer in mislim, da smo lahko zadovoljni," je povedal. Ob tem je pohvalil tako slovensko vlado, ki je storila vse, kar je bilo mogoče, kot tudi slovenske evroposlance. Slednji so po Ruplovih besedah bili "izjemno aktivni in so dobro razumeli problem".

Minister še meni, da je poročilo za Hrvaško ugodno in da ji ne zapira vrat v EU.

Opustitev dosedanjih dogovorov?
Neuradno se je izvedelo, da naj bi dopolnilo pripravljal tudi poslanec Evropske ljudske stranke Bernd Posselt, po katerem naj bi iz poziva Sloveniji in Hrvaški za dogovor o obmejnih vprašanjih črtali stavek, da naj vladi pri tem upoštevata že sklenjene sporazume in sklepe Evropskega sveta iz leta 2004.

To bi v praksi pomenilo tudi črtanje dogovora Drnovšek - Račan. Dopolnila mora tokrat podpreti celotna politična skupina ali 37 poslancev. Peterle in Pahor sta v skupni izjavi črtanju predloga nasprotovala.

V poročilu tudi ribolovna cona
V skupini liberalcev, katere član je Jelko Kacin (ALDE/LDS), pa bodo predlagali dopolnilo, ki poziva k upoštevanju tristranskega dogovora glede ribolovne ureditve v Jadranu, doseženega med Italijo, Hrvaško in Slovenijo 4. junija 2004 v Bruslju. Dopolnilo bo vložil italijanski poslanec Alfonso Andria.

Poročilo o Hrvaški, o katerem bodo evroposlanci glasovali prihodnji četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ni zavezujoč dokument, temveč le opazen politični signal. "Resolucija parlamenta bo stranema pomagala najti dvostransko rešitev, ki bi morala biti dosežena pred slovenskim predsedovanjem," je pomen dokumenta ocenil Posselt.

Opozoril je tudi, da "Slovenija nima pravice blokirati članstva Hrvaške v EU-ju zaradi odprtih vprašanj meje", saj je tudi Slovenija postala članica Unije, preden je rešila ta vprašanja.