V sistemu bodo lahko sodelovale članice in nečlanice EU-ja, se pravi poleg 28 članic še Makedonija, Islandija, Črna gora, Norveška in Srbija, so sporočili z Evropske komisije. Še pred nastopom izrednih razmer bodo članice sistema lahko dale na razpolago zdravstvene ekipe in druga sredstva, ki bodo omogočala hitrejši in predvidljivejši odziv.
Zdravstvena enota bo lahko vključevala nujne zdravniške ekipe, strokovnjake za javno zdravje in bo skrbela za usklajevanje zdravstvenih storitev ter mobilne laboratorije za biološko varnost, letala za medicinsko evakuacijo in ekipe za logistično podporo.

Evropska zdravstvena enota je sicer del nove evropske zmogljivosti za nujni odziv (znane tudi kot "prostovoljni nabor"), ki deluje v okviru mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite. Do zdaj so ekipe in opremo v prostovoljni nabor že prispevale Belgija, Češka, Finska, Francija, Luksemburg, Nemčija, Španija, Švedska in Nizozemska.

Za ustanovitev enote so se v Bruslju odločili po izkušnji z izbruhom ebole, kjer je bila ključna težava prav hiter odziv, pa tudi logistika in upravni izzivi.