Trenutni nadzor na notranjih schengenskih mejah bi se moral v skladu s schengenskimi pravili sicer izteči 11. novembra.

Notranji minister Thomas de Maiziere je podaljšanje nadzora po poročanju nemške tiskovne agencije DPA utemeljil z nizom terorističnih napadov v Nemčiji in Evropi. "Še vedno so pomanjkljivosti pri varovanju zunanjih meja EU-ja, prav tako se nadaljuje obsežen tok nezakonitih migracij znotraj schengenskega območja," je dejal.

De Maiziere je še poudaril, da se je moral kot notranji minister ustrezno odzvati na razmere. O podaljšanju nadzora se je Nemčija pogovorila z državami, ki jih bo ta ukrep zadeval, obveščene pa so tudi ustrezne institucije Evropske unije, je zatrdil minister. "Popolnoma se bomo k schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah lahko vrnili šele, ko bo razvoj celotnega položaja to dopuščal," je še dejal minister. Zdajšnji nadzor na meji naj bi se končal sredi novembra.

Enak ukrep Danske
Podobno odločitev je po poročanju DPA-ja sprejela tudi Danska, ki je za šest mesecev podaljšala nadzor na nemško-danski meji. Tako kot Nemčija je tudi Danska ukrep utemeljila s povečano nevarnostjo terorističnega napada.

Danska je nadzor na meji z Nemčijo uvedla januarja 2016, da bi omejila povečano število prebežnikov, ki so prihajali v državo. Odtlej sistematično preverjajo vlake, avtobuse in avtomobile na kopenskih mejnih prehodih, pa tudi v pristaniščih Gedser und Rodby. S policisti na kopenski meji sodeluje tudi vojska.

Podaljšanje nadzora je nato napovedala tudi Francija. Nadzor na notranjih mejah nameravajo izvajati do 30. aprila, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo notranje ministrstvo v Parizu. Tudi oni so kot razlog za podaljšanje navedli "vztrajno grožnjo terorizma". Francija je sicer nadzor na notranjih mejah uvedla po terorističnem napadu v Parizu novembra 2015.

Slovenija proti podaljševanju nadzora
Slovenija podaljševanju nadzora na notranjih mejah nasprotuje. To je nazadnje v torek notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pojasnila tudi evropskemu komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisu Avramopulosu. "Slovenija nasprotuje nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi ukrepa na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo," so pojasnili na notranjem ministrstvu (MNZ), kjer današnje odločitve Nemčije sicer ne komentirajo.

V prid slovenskemu stališču govorijo tudi statistični podatki, saj število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje ostaja na zelo nizki ravni. Tako so letos avstrijski varnostni organi Sloveniji vrnili zgolj 27 ljudi, ki so nezakonito vstopili na avstrijsko ozemlje iz Slovenije, so pojasnili na MNZ-ju.

Evropska komisija je sicer predlagala reformo pravil, ki bi omogočila nadaljevanje notranjega nadzora v schengenu iz varnostnih razlogov celo na tri leta.

Tri možnosti za začasno uvedbo nadzora
Veljavna schengenska pravila določajo tri možnosti za začasno uvedbo nadzora v območju schengena. Prva je enostranska uvedba začasnega nadzora v primeru nenadne in nepričakovane grožnje, v primeru terorističnega napada, za deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.

Druga možnost je uvedba nadzora v primeru t. i. migracijskih pritiskov na podlagi predloga Evropske komisije, o katerem članice EU-ja odločajo s kvalificirano večino. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. To možnost uporabljajo Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska in Norveška.

V skladu s tretjo možnostjo pa lahko članica v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvede nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Ta ukrep so članice doslej uporabljale ob velikih napovedanih političnih ali športnih dogodkih, na primer nogometnih prvenstvih.

V schengenskem območju je 26 držav. Med njimi je 22 članic EU-ja - zunaj njega so Velika Britanija, Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper - ter štiri nečlanice - Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica schengena decembra leta 2007.