Grki so želeli s podaljšanjem pridobiti čas za pripravo protivarčevalnih reform. Tiskovni predstavnik grške vlade Gabriel Sakelarides pa je na zasebni televiziji Skai dejal, da je njihov cilj dogovor doseči kmalu. Grški finančni minister Janis Varufakis je že v sredo ocenil, da bo grški predlog, ki je spisan na dveh straneh, zadovoljiv tako za grško stran kot za evroskupino.

Varufakis je v pismu poudaril spoštovanje finančnih obveznosti do vseh upnikov ter se zavezal, da se bodo vzdržali enostranskih dejanj, ki bi lahko spodkopala fiskalne cilje in gospodarsko okrevanje. Varufakis je pismo začel z besedami, da so Grki v preteklih petih letih storili izjemno veliko ter da je nova vlada zavezana širšemu reformnemu procesu. Med sedmimi cilji polletnega podaljšanja pomoči je Varufakis navedel tudi ponovno vzpostavitev ukrepa Evropske centralne banke (ECB), ki grškim bankam omogoča, da za najemanje posojil pri njej kot zavarovanje ponudijo grške državne obveznice, med cilji pa je tudi tehnična priprava novega programa pomoči, ki ga Varufakis v pismu imenuje "nova pogodba za okrevanje in rast" med Grčijo, Evropo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

"Pismo iz Aten ni nikakršen vsebinski predlog rešitve," je nekaj ur po grški prošnji dejal tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministrstva Martin Jäger in dodal, da grški predlog v resnici meri na prehodno financiranje brez izpolnjevanja pogojev. "Pismo ne izpolnjuje meril, dogovorjenih v ponedeljek na evroskupini."

Čez nekaj ur se je izkazalo, da v Berlinu o Grčiji niso enotnega mnenja. Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je po navedbah vira z ministrstva ocenil, da je bil odziv finančnega ministrstva, na čelu katerega je Wolfgang Schäuble, neustrezen. Osebno je prepričan, da je pripravljenost Grkov na pogajanja o nadaljevanju programa reform prvi korak v pravo smer, in meni, da bi bilo treba grško pismo razumeti kot izhodišče za pogajanja.

"Prejel sem grško prošnjo za šestmesečno podaljšanje," je vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem zapisal na omrežju Twitter, podrobnosti prošnje pa ni pojasnil. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je prav tako prejel pismo grškega finančnega ministra, je bil drugače od Nemčije bolj optimističen, saj je ocenil, da je grška prošnja za podaljšanje sporazuma o finančni pomoči "pozitivno znamenje, ki lahko utre pot do razumnega kompromisa".

Zdaj je na potezi evrska skupina
Iz Bruslja so kmalu sporočili, da je po prejetju prošnje predviden sestanek evrske delovne skupine, ki bo prošnjo proučila, nato pa naj bi evroskupina o grški prošnji odločala v petek ob 15. uri. Neuradno v Bruslju resno dvomijo o dogovoru, saj naj predlog ne bi bil dovolj prepričljiv za finančne ministre. Omenja se možnost izrednega vrha območja evra v začetku prihodnjega tedna, do katerega je bil predsednik območja evra Donald Tusk doslej zadržan, a zdaj naj bi bil vse bolj verjeten.

V Evropski komisiji so že v sredo izrazili previdnost glede grške prošnje. Podaljšanje sedanjega programa pomoči bi namreč po besedah podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, ki je pristojen za evro, pomenilo tudi spoštovanje sedanjih zavez, kar Grčija odločno zavrača. Je pa povedal, da je pri tem mogoča določena prožnost.

Grčiji na voljo še zadnji del pomoči
V sklopu sedanjega evropskega dela programa mednarodne pomoči je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.

Skupaj so Evropska komisija, ECB in Mednarodni denarni sklad Grčiji doslej odobrili dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga pri zasebnih vlagateljih v višini več kot 100 milijard evrov.

Ne glede na to pa grški javni dolg danes presega 315 milijard evrov in je na ravni 175 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je rekordno velik delež v EU-ju.

Podaljšanje pomoči ali nova pomoč
Aktualni program pomoči se izteče 28. februarja. Brez rešitve - ali podaljšanja programa ali nove pomoči - Grčiji grozi bankrot. V grški vladi so bolj optimistični. Neuradno računajo, da bodo posojilodajalci podprli 95 odstotkov vsebine njihovega pisma. Atene obljubljajo poplačilo vseh dolgov in prepoznavajo svoje obveznosti. Prav tako se je grška vlada pod vodstvom premierja Aleksisa Ciprasa pripravljena zavezati, da ne bo sprejemala enostranskih odločitev. Hkrati grške oblasti vztrajajo tudi pri ukrepih, ki bi olajšali breme varčevanja za prebivalstvo.