programa finančne pomoči, ki zahteva nadaljevanje varčevalnih ukrepov. Medtem pa je ECB podaljšal pomoč grškim bankam.

Na srečanju finančnih ministrov evrske skupine v ponedeljek so Atene zavrnile načrt podaljšanja programa pomoči, ki je Grčijo rešil pred bankrotom s finančno injekcijo za 240 milijard evrov v zameno za izvajanje reform in varčevanja. Evrska skupina je dala Grčiji do petka čas, da se odloči o podaljšanju programa, ki poteče konec meseca. Grška vlada si želi omenjeni program pomoči zamenjati s premostitvenim posojilom za obdobje pol leta, ko pričakuje, da bi z mednarodnimi posojilodajalci našli nov dogovor o rešitvi za perečo dolžniško krizo.

ECB podaljšal izredno likvidnostno pomoč
Že predtem pa je grška centralna banka Evropsko centralno banko (ECB) zaprosila za dvig kritja izredne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. Svet ECB-ja je zdaj za dva tedna podaljšal izredno likvidnostno pomoč grškim bankam in obenem povečal njen obseg z dosedanjih 65 na 68,3 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vire pri ECB-ju. Ta je sicer že pred dnevi sporočil, da grških državnih obveznic ne bo več sprejemal kot zavarovanje za posojila.

Ker bonitetne agencije grške državne obveznice ocenjujejo kot ničvredne, v Frankfurtu teh dolžniških papirjev v skladu s pravili ECB-ja ne bi smeli upoštevati kot zavarovanje za posojila, a so za Atene uvedli izjemo, dokler so spoštovale pravila v okviru 240 milijard evrov težkega programa mednarodne finančne pomoči, poroča STA.

Cipras: Ne bomo sklepali kompromisov
Grški premier Aleksis Cipras je za petek sklical sejo parlamenta, na kateri bodo glasovali o načinu reševanja dolgov. Po njegovih besedah ne bodo podlegli psihološkemu izsiljevanju. "Ne mudi se nam in ne bomo sklepali kompromisov," je dejal. Poznavalci menijo drugače in so prepričani, da Grčiji teče voda v grlo, saj morajo podaljšanje programa pomoči potrditi vlade v članicah in časa ni več na voljo prav veliko.

A finančni minister Janis Varufakis je optimističen: "Smo na pravi poti, optimist sem, da se bo danes ali dan pozneje dobro končalo," je dejal novinarjem v Atenah. "Naš predlog bo napisan tako, da bo pokril tako zahteve grške strani kot vodstvo evropskupine," je zatrdil.

Treba se je pogajati še naprej
V torek zvečer so iz Aten prišle novice, da bo Grčija zaprosila za podaljšanje pomoči, a brez ostrih pogojev in s premostitvenim posojilom. Ekonomist Zsolt Darvas z bruseljskega inštituta Bruegel je prepričan, da bo Grčija slej ko prej potrebovala nov program pomoči. Kot je povedal v pogovoru z novinarko Radia Slovenija Majo Derčar, potrebuje Grčija dodatno financiranje, sicer letos ne bo odplačala obveznosti, posebno tistih do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB).

Grške oblasti obljubljajo, da bodo poravnale vse obveznosti, ki za letos znašajo več kot 30 milijard evrov. Prihodnjo soboto lahko Atene počrpajo še zadnjo tranšo posojila za sedem milijard evrov, a pod že dogovorjenimi varčevalnimi pogoji, ki pa jih Grki zavračajo. Ne glede na to, ali bodo tranšo sprejeli ali ne, z evropskimi partnerji naj se zdaj ali pa zelo kmalu začnejo pogovarjati o novem programu, novem posojilu v mehanizmu ESM, je za Radio Slovenija dejal Darvas.

Novo posojilo bi prišlo pod drugačnimi in manj strogimi pogoji. Slovenija z njim ne bi imela stroškov, seveda pa bi zanj jamčila v predpisanem deležu. Darvas, ki je svoje predloge podkrepil s projekcijami, predlaga tudi, da bi države upnice, med njimi Slovenija, vendarle privolile v dodatno podaljšanje ročnosti in v nične obresti na posojila, ki so bila dana Grčiji leta 2010.

"To bi bil razumen scenarij - podaljšanje ročnosti in še znižanje obresti, s tem bi Grčijo vsako leto razbremenili za pol odstotka bruto domačega proizvoda," je prepričan Darvas. Vsekakor morata Grčija in preostala Evropa najprej najti skupni jezik glede zdajšnjega programa. Rešitev bodo iskali v četrtek in v petek, hkrati pa se morajo pogovarjati o naslednjem programu, ki bi bolj upošteval predloge vladajoče grške stranke Sirize. Menda je skoraj doseženo soglasje o tem, da lahko bi Grčiji v prihodnje dovolili zmanjšati predvideni proračunski presežek.

Novi predsednik proevropski Pavlopulos
Grški parlament je medtem za predsednika države izvolil proevropskega in konservativnega politika Prokopisa Pavlopulosa, ki ga je kot kandidata predlagala vladajoča stranka Siriza. Že v prvem krogu je bil izvoljen z veliko večino 233 glasov v 300-članskem parlamentu. Za zmago bi zadostovalo 180 glasov.

Njegov edini protikandidat, profesor ustavnega prava Nikos Alivizatos, ki sta ga predlagali zmerna stranka Potami in socialistični Pasok, je zbral 30 glasov podpore. Preostalih 32 poslancev se je glasovanja vzdržalo.

Ciprasova odločitev, da za kandidata svoje stranke imenuje 64-letnega Pavlopulosa, ki je med letoma 2004 in 2009 v vladi konservativne Nove demokracije vodil notranje ministrstvo, je bilo za številne presenečenje. Cipras je želel s kandidaturo strokovnjaka za ustavno pravo pridobiti širšo podporo strank in pospešiti izvolitev novega predsednika. Prav nezmožnost izvolitve novega predsednika - ki ima sicer predvsem protokolarno vlogo - decembra lani je namreč sprožila predčasne volitve, ki so na oblast prinesle levo Sirizo.

Vlada se bo lahko sedaj osredotočila na pogajanja z EU o nadaljnji finančni pomoči Grčiji.