Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in finski premier Matti Vahanen sta napovedala, da naj bi EU začel pogajanja o tem sporazumu, ko bo Rusija vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Za vstop morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji
Največji projekt bo ponovno širitev. Vodja komisije Barroso in finski premier Vahanen sta na posvetovanjih v Helsinkih izrazila pričakovanje, da bo EU do konca leta dobil "jasno, dogovorjeno doktrino". Po mnenju finskega premierja morajo države kandidatke izpolnjevati vse zahtevane kriterije za vstop, ti pa morajo biti za vse enaki. Pogajanjem s Turčijo grozijo zastoji, saj ta še ni ratificirala protokola k sporazumu iz Ankare, ki v njeno carinsko unijo z EU vključuje nove članice, tudi Ciper, ki ga Turčija ne priznava. EU se mora jeseni odločiti še, ali naj bi Bolgarija in Romunija vstopili v članstvo s 1. januarjem 2007 ali leto kasneje.

Širitvene pozornosti bodo deležne tudi balkanske države, Hrvaška, ki je pogajanja začela lani oktobra, in Srbija. V EU-ju bodo še naprej razpravljali o absorbcijski sposobnosti Unije, ki naj bi jo voditelji držav članic definirali konec leta. Nadaljnja vroča tema bo konec pogajanj o prihodnjem statusu Kosova.

Finska želi v času predsedovanja članicam tudi predstaviti prednosti svojega uspešnega gospodarskega in socialnega modela, po katerem namenja več kot tri odstotke in pol BDP-ja za inovacije in izobraževanje. Če bi zgledu sledile druge članice, bi Unija za raziskave in razvoj namenila dodatnih 100 milijard evrov.

Predstavitev finskih načrtov na MZZ-ju
Veleposlanica Finske v Sloveniji Brigitta Stenius Mladenov je zunanjemu ministru
Dimitriju Ruplu predstavila prednostne naloge predsedovanja EU-ju. Rupel je izajvil, da so finske prednostne naloge v veliki meri skladne s predvidenimi prioritetami slovenskega predsedovanja v začetku leta 2008.

Še en poziv za Finsko
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je Finsko pozval, naj si prizadeva končati osamitev turškega severnega dela Cipra in tako prepreči morebitno krizo. Rehn meni, da ima Finska veliko možnosti za spodbujanje boljših odnosov med Turčijo in Ciprom, tudi v vlogi posrednice.

Voditelji grškega in turškega dela Cipra so se danes sešli na prvih pogovorih, potem ko so pred dvema letoma propadli mirovni pogovori.