Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je trge na spremembo obrestnih mer pripravil že v marcu, ko je neobičajno jasno dejal: "Mogoče je, da bomo na naslednjem zasedanju zvišali obrestne mere." Stabilnost cen za vse Evropejce ima namreč prednost - pa čeprav konjunktura v državah z evrom, kot so Grčija, Španija ali Irska, nikakor ne dobi zagona.

Brez presenečenj
Po prepričanju ekonomistov se bomo z višjimi obrestnimi merami izognili nevarnosti inflacije in ECB dali manevrski prostor, da je bolj velikodušna pri zagotavljanju likvidnosti bankam, denimo na Irskem. Zato je banka v zakup pripravljena vzeti tudi višje stroške obresti za države, ki že zdaj stokajo pod bremenom visoke zadolženosti in se tako kot Portugalska komajda še uspejo financirati na finančnem trgu.

Gospodarstveniki so bili tako kljub vojni v Libiji, krizi na Japonskem in visoki zadolženosti držav prepričani, da se mora ključna obrestna mera zvišati na 1,25 odstotka. S tem bi monetarne oblasti zategnile vajeti, ki so jih sprostile maja 2009 v odgovor na svetovno finančno in gospodarsko krizo. Ključna obrestna mera ECB vse od takrat vztraja pri rekordno nizki ravni enega odstotka.

Inflacija pa narašča
Medtem pa inflacija iz meseca v mesec narašča, predvsem zaradi naraščajočih cen energentov in hrane. V evrskem območju je stopnja inflacije marca znašala 2,6 odstotka na letni ravni, kar je precej nad slabima dvema odstotkoma, kolikor si je za cilj zastavil ECB.