Predsedujoči EU-ju, švedski premier Fredrik Reinfeldt, je poudaril, da bo pozval k prispevkom k takojšnjemu podnebnemu financiranju.
Prvi vrh EU-ja po uveljavitvi Lizbonske pogodbe se je začel z incidentom, ki so ga "zakuhali" aktivisti Greenpeacea, ko so vdrli na rdečo preprogo, kjer so jih odstranili varnostniki.

Aktivisti okoljevarstvene organizacije so vdrli na strogo varovano območje in za kratek čas ukradli pozornost voditeljem, ki so prihajali na vrh Evropske unije. Z akcijo so hoteli voditelje opozoriti na pereče vprašanje podnebnih sprememb in nujno ukrepanje glede tega vprašanja.

"EU-ju njegova vodilna vloga polzi iz rok, mi pa želimo evropskim voditeljem pokazati, da lahko še vedno ostanejo pobudniki. Politiki se morajo nehati izgovarjati, okrepiti morajo svoje zaveze in cilje zmanjšanja izpustov uskladiti z napovedmi znanosti," je evropske voditelje opozoril Greenpeace.

Po mnenju Greenpeacea je tokratni vrh priložnost za EU, da zviša svoj cilj zmanjšanja izpustov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Medtem ko EU okleva, sta se bogati državi Japonska in Norveška zavezali k 25- in 40-odstotnemu zmanjšanju izpustov, pravijo v organizaciji, kjer še menijo, da bi večje ambicije EU-ja dale zagon podnebnim pogajanjem v Köbenhavnu in sprožile spremembo stališča ZDA.

Tokratni vrh je prvi po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in glavno odprto vprašanje zasedanja je, koliko denarja bo EU zbral za takojšnjo podnebno pomoč državam v razvoju. "Nedvomno bom pozval k prispevkom, ki pa so prostovoljni," je napovedal švedski premier Fredrik Reinfeldt.

Reinfeldt, ki tokrat še zadnjič po starem sistemu vodi zasedanje Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo voditelji EU-ja, je spomnil, da bi bilo v obdobju 2010-2012 potrebnih od pet do sedem milijard evrov na leto za pomoč državam v razvoju v podnebnem boju. "EU bi moral pošteno prispevati," je poudaril.

Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso poudarja, da je pomembno, da se EU odloči za "močne zaveze" pri financiranju boja proti podnebnim spremembam v najrevnejših državah na svetu. "Ceneje je zavarovati podnebje danes kot ga reševati jutri," je dejal.

V ospredju še finance
Pred začetkom vrha je bilo največ pozornosti namenjene Grčiji, ki se spopada z dolžniško krizo, ki vpliva na celotno območje evra. Finančne razmere v Grčiji so problematične, a to je njihova domača težava, s katero se morajo spopasti, je ob prihodu na vrh EU-ja poudaril Reinfeldt.

Prav tako sta pred začetkom vrha veliko pozornosti vzbudila francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier Gordon Brown z odločnim in družnim pozivom k obdavčitvi bonusov bankirjev. Predlogu je po navedbah britanske strani zelo naklonjena tudi nemška kanclerka.

Sarkozy in Brown v skupnem članku, objavljenem v današnji izdaji Wall Street Journala, poudarjata, da bi morala biti obdavčitev bonusov bankirjev "prioriteta", saj "preprosto ni sprejemljivo", da so davkoplačevalci pokrili stroške bančnih napak, niso pa imeli koristi od njihovih uspehov.