Po uvodnem dnevu so predstavniki 192 držav v danski prestolnici, kjer bo do 18. decembra potekala ZN-ova konferenca o podnebnih spremembah, zavihali rokave in se lotili dela. Omenjena deklaracija ZDA bi lahko pomenila, da lahko njihova Agencija za varovanje okolja (EPA) v prihodnosti naloži zmanjšanje izpustov, ne da bi za to potrebovala dovoljenje kongresa.

Predstavnik EU-ja je to potezo zadovoljen komentiral z besedami, da je Obamova administracija "pokazala namero v pravo smer" za konkretna dejanja v boju proti segrevanju ozračja, glavni ZN-ov predstavnik za to področje, Indijec Rajendra Pačauri, pa je dejal, da so Obamovi ljudje "pokazali, kaj lahko storijo, čeprav zakonodaja stoji na mestu".

EPA bi lahko pravila mimo kongresa začela postavljati že prihodnje leto, s tem pa bi omejila izpuste predvsem pri avtomobilih, elektrarnah in težki industriji. Obama in njegovi demokratični sodelavci bodo še naprej skušali doseči, da bo podnebna zakonodaja sprejeta tudi v kongresu, ta deklaracija pa bo omogočila, da bo Obama lahko dosegel kratkoročne omejitve škodljivih izpustov.

Glavni igralki ZDA in Kitajska
Začetek konference, ki jo je danski premier Lars Lökke Rasmussen označil za "priložnost, ki je svet ne sme zamuditi", sicer preveva optimizem vseh navzočih, ki so zato z velikim odobravanjem pospremili tudi ameriško deklaracijo. Švedski okolijski minister - država sicer trenutno predseduje Uniji -, je tako opozoril, da je izkupiček vrha v veliki meri odvisen od tega, kaj bodo pripravljene prispevati ZDA in Kitajska. Strokovnjaki so izrazili mnenje, da je bila ameriška poteza pričakovana že nekaj časa, kljub temu pa pomeni pomemben preboj in pošilja močno sporočilo drugim voditeljem.

V ponedeljek je danski premier Rasmussen zbrane kolege opozoril, da so oči vsega sveta uprte v njih, saj ljudje čakajo, da bodo zaščitili človeštvo. "Ob koncu moramo svetu pokazati, da smo kos nalogi, ki nam je bila zaupana in da upanje v boljšo prihodnost obstaja."

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je za veliko zagnanost pohvalil francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je omogočil, da so se pogajanja znašla tako daleč. EU se je do zdaj edini obvezal, da bo še bolj zmanjšal toplogredne izpuste, če bo v Köbenhavnu dosežen mednarodni dogovor.