Slovenija in Hrvaška sta si 11. februarja lani najprej izmenjali memoranduma s svojimi pogledi na potek meje med državama, nato pa so 11. novembra sledili še odgovori na ta stališča oziroma "protimemoranduma".

Tretja faza v pisnem postopku arbitraže ni bila predvidena, vendar je arbitražno sodišče v Haagu dovolilo še en krog, ki se končuje z današnjim dnem.

Čeprav arbitražni sporazum te faze ne predvideva, to glede na sam sporazum dovoljujejo izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča.

Naslednji korak je ustna obravnava na sodišču v Haagu, ki pa še ni določilo datuma njenega začetka. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je prejšnji teden nakazal, da naj bi se ta postopek odvijal junija.

Slovenija za javno obravnavo
V skladu z arbitražnim sporazumom, ki določa tajnost postopkov v procesu arbitraže, bo ustna obravnava potekala za zaprtimi vrati in v angleškem jeziku. Slovenija je predlagala, da bi bila javna, kar pa Hrvaška zavrača.

Za spremenitev tega določila bi bilo treba spreminjati sporazum ali celo doseči nov sporazum samo o tem vprašanju. Glede na novo pobudo naj bi objavili vsaj zapisnike ali povzetke z ustne obravnave, ko bi bila ta že končana, kar je bila praksa zadnjih arbitražnih postopkov v drugih primerih po svetu kot na primer med Indijo in Pakistanom.

Sodba in njena utemeljitev bosta javni, kar naj bi se zgodilo čez kakšno leto ali celo pozneje. Erjavec upa, da bo Hrvaška spremenila stališče, saj bi bilo po njegovih besedah prav, da bi bili tako slovenska kot hrvaška javnost seznanjeni z argumenti obeh strani.

Aktivno sodelovanje obeh držav se bo namreč po koncu ustne obravnave končalo in zato "skrivanje" argumentacij ne bi bilo več smiselno.

Veliko dela za sodnike
Po ustni obravnavi se bo sodišče "umaknilo" na razsojanje na podlagi argumentacije in dokaznega gradiva. Pred izrekom sodbe bi se lahko sodišče odločilo tudi za posebno zaslišanje kakšnega neodvisnega strokovnjaka ali morda obisk na terenu za razjasnitev morebitnih nejasnosti.

Sodniki imajo v arbitražnem sporazumu predvideno, da odločitev med državama sporočijo čim prej, a je glede na obsežnost primera razsodbo mogoče pričakovati šele v prvi polovici leta 2015.

Arbitražno sodišče sestavljajo predsednik Gilbert Guillaume ter člani Vaughan Lowe, Bruno Simma, Jernej Sekolec in Budislav Vukas.