Po mnenju Komisije novi madžarski zakon o centralni banki posega v neodvisnost banke, saj omogoča vpliv vlade na monetarni svet centralne banke, omejuje možnost banke za vodenje zaupnih razprav in uvaja nezakonito shemo osebnih prejemkov guvernerja.

Neodvisnost madžarske centralne banke, ki jo terjajo pravila Evropske unije, je pomembna za stabilnost celotnega EU-ja, saj je madžarska centralna banka del evropskega sistema centralnih bank, njen guverner pa ima sedež v razširjenem svetu Evropske centralne banke.

Komisijo je zmotilo tudi to, da bo po novi madžarski zakonodaji 274 sodnikov, vključno s sodniki vrhovnega sodišča, prisilno upokojenih, kar je v nasprotju s predpisi EU-ja. Nova madžarska pravila namreč obvezno upokojitveno starost sodnikov znižujejo s 70 na 62 let.

Poleg tega Komisija opozarja na to, da je z novimi zakoni madžarska vlada dobila dodatna pooblastila nad agencijo za varstvo podatkov, kar je prav tako v nasprotju s pogodbami EU-ja. Pravila EU-ja namreč zahtevajo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov.

Visoka finančna kazen v skrajnem primeru
Bruselj je izrazil upanje, da bodo madžarske oblasti po več opozorilih svojo zakonodajo ustrezno spremenile in jo uskladile s pravnim redom EU-ja. "Vendar se to doslej ni zgodilo, zato smo se odločili za sprožitev pravnih postopkov," so poudarili v Komisiji.

Pravni postopki zaradi kršenja evropske zakonodaje se začnejo s prvim uradnim opominom. Če država ne upošteva opozoril, sledi drugi opomin. Tudi če ta ne zaleže, lahko Komisija primer predloži Sodišču EU-ja, ki lahko v skrajnem primeru kršilki naloži visoko finančno kazen.

Komisija je proti Madžarski uvedla pospešene pravne postopke, kar pomeni, da ima država največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove, medtem ko je običajni rok za odziv na opomin dva meseca. V Bruslju upajo, da se bo Budimpešta odzvala še prej kot v enem mesecu.