Za komentar o tem, da v novi ustavi manjšinam na Madžarskem niso izpolnili dolgo obljubljane želje, da bi imeli v parlamentu svojega poslanca, smo na MMC-ju prosili predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka. Ta je dejal, da slovenska manjšina na Madžarskem ne bo izvedla posebnih protestov.''To bi bilo zelo nevarno za nas, zdaj so takšni časi, ker pač potem lahko dobimo kakšno … to bi bilo zelo kontraproduktivno. Mi smo zelo majhna manjšina, seveda pa spremljamo vse, kar se dogaja. Ljudje oziroma civilna iniciativa je s protestom pokazala, da niso zadovoljni s tem sistemom, da so proti ustavi. Mi kot maloštevilna manjšina pa moramo sprejeti določene kompromise in moramo biti vsaj do neke mere lojalni do vsake vlade. Žal je tako.''

Na vprašanje Ali naj se manjšina ne bi morala boriti za svoje pravice? pa je Hirnök dejal, da se borijo na vsakem forumu, kamor jih povabijo. "Tu so določena srečanja med slovenskimi in madžarskimi politiki, kar je pa premalo. Mislim, da je to premalo in da bi tu morala biti bolj odločna slovenska politika.'' Slovenska manjšina na Madžarskem bo tako znova imela skupno lokalno in narodnostno samoupravo, ki pa po besedah sogovornika niti ni tako pomembna.

''Madžarska vlada je obglavila demokratične institucije''
Hirnök je še dejal, da je Orbanova vlada, ki ustave ni soglasno sprejela, ''obglavila tiste demokratične institucije, ki morajo v neki državi skrbeti, da imajo tako državljani kot institucije varstvo proti nadvladi neke vlade.'' Sam ne verjame, da bo prišlo do kakršnega koli preklica sprejete ustave, saj je trenutna oblast ''zelo trdoglava''. Bi pa po njegovem mnenju morala na odločitev madžarske vlade odločneje pritisniti Evropska unija.

Romska in nemška manjšina s svojim poslancem, slovenska brez
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Gönz je za MMC dejal, da zadeva vendarle ni tako črnogleda kot jo prikazujejo številni evropski mediji. Po njegovih besedah ni res, da naj bi se stanje manjšin na Madžarskem poslabšalo. Priznava pa, da res ni dobro to, da vse manjšine na Madžarskem ne bodo dobile svojega poslanca v parlamentu. Kot je še pojasnil za MMC, bodo v madžarski parlament svoje predstavnike dobile le tiste manjšine, ki so dovolj velike. Med trinajstimi naj bi bile to romska in nemška, ne pa tudi slovenska manjšina.

Čeprav vztraja, da osnovni zakon, kot ga imenujejo Madžari, vendarle ni tako slab, kot ga mnogi opisujejo, bi bil sam pri nekaterih odločitvah bolj previden. Med njimi je izpostavil delovanja sodstva in medijev, pa vprašanje splava in porok istospolnih partnerjev.

V Budimpešti se je zbralo več desettisoč ljudi
Pobudniki torkovega protesta v Budimpešti so bila civilna združenja in nekatere levosredinske opozicijske stranke. Te so izvedle proteste v bližini državne opere, kjer je sicer vladajoča desnosredinska stranka Fidesz organizirala slavje ob uveljavitvi nove ustave.

Ta po mnenju kritikov posega v ureditev neodvisnega sodstva, med drugim naj bi ogrožala medijski pluralizem. Protestniki so na shodu vzklikali protivladna gesla, premierja Viktorja Orbana pa so označili za ''diktatorja''. ''Viktor Orban in njegovi služabniki so Madžarsko spremenili iz obljudene države v najbolj črno točko v Evropi,'' je dejal socialist Tibor Szanyi.

Vodja Madžarskega gibanja za solidarnost Peter Konya je pozdravil sodelovanje med civilnimi združenji in strankami demokratične opozicije. Slovesnost ob uveljavitvi nove ustave v državni operi pa je označil za "pogreb republike, vladavine zakona in demokracije".

Novo ustavo je aprila lani sprejel madžarski parlament zgolj z glasovi vladajoče stranke Fidesz.