Predsednik Evropskega sveta se je za dve uri ustavil na Brdu pri predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju, tema pogovorov pa je bil Zahodni Balkan, saj se je Belgijec iz Slovenije odpravil na pravi "Balkan ekspres".

Tri sporočila za regijo
"V regijo prihajam s tremi sporočili," je namen hitrostnega obiska v štirih prestolnicah obrazložil Van Rompuy. Tri sporočila predsednika EU-ja so: prihodnost Zahodnega Balkana je v evroatlantskih organizacijah; potrebni so notranji in regionalni napori za gladko tranzicijo regije; mir, stabilnost in iskanje rešitev s pogajanji so ključnega pomena.

Van Rompuy in Pahor sta izrazila zaskrbljenost nad incidenti na severu Kosova, pri tem sta izpostavila, da še ni mogoče reči, ali gre za osamljene incidente ali za konsistentno politiko vpletenih na srbski in albanski strani.

Slovenija ponuja svoje izkušnje
"Slovenija bo, ne le na bilateralni ravni, temveč tudi kot članica Evropskega sveta, vedno na razpolago, da po svojih izkušnjah, znanju in zavoljo dobrih in zelo prijateljskih odnosov z vsemi voditelji Zahodnega Balkana pomaga pri razumevanju procesov, ki se odvijajo, da bi se končali z ureditvijo vprašanj po mirni poti," je Pahor ponudil slovenske izkušnje z Zahodnim Balkanom na voljo Evropskemu svetu, ki ga od lanskega decembra vodi Van Rompuy.

Van Rompuy pozdravil izid referenduma
Pahor in predsednik Rompuy sta govorila tudi o vlogi Slovenije na Zahodnem Balkanu. Visoki gost je v tej luči pozdravil izid referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Omenjeni sporazum po njegovih besedah dokazuje, da je dvostranska vprašanja mogoče rešiti v evropskem duhu.

Slovenski premier je povedal, da je bruseljskega sogovornika seznanil z nekaterimi vprašanji, ki so še odprta v procesu pogajanj Hrvaške z EU ter pri tem izrazil upanje, da bo njegov skorajšnji obisk v Dubrovniku prinesel kakšno rešitev za omenjena vprašanja.

Druga turneja sledi jeseni
S Kosova se bo v Bruselj vrnil že v torek dopoldne. Predsednik EU-ja želi s svojim prvim obiskom na zahodnem Balkanu izraziti osebno zavezanost in zavezanost Unije evropski prihodnosti regije. Druge balkanske države, katerih cilj je tudi vključitev v Evropsko unijo, namerava Belgijec obiskati po poletnih počitnicah.

Obuditev procesa Brdo?
Pahor in Van Rompuy sta se poleg razprave o razmerah v regiji pogovarjala tudi o nadaljevanju procesa Brdo, v okviru katerega se bodo kmalu sešli prometni ministri balkanskih držav. Proces se je začel marca na konferenci o zahodnem Balkanu, ki sta jo na Brdu pri Kranju organizirali Slovenija in Hrvaška. Povabljen je bil tudi Van Rompuy, ki pa ga, potem ko je udeležbo zaradi navzočnosti predstavnika Kosova odpovedal srbski predsednik Tadić, na Brdo ni bilo.

Slovenski predsednik vlade je bil tedaj do njegove in odločitve predsedujoče Španije, čigar predstavnikov tudi ni bilo na konferenco, precej kritičen. Evropa je po njegovem z neudeležbo ponovno pokazala, da se boji zapletenosti balkanskih spornih vprašanj in jih slabo razume.

S Tadićem za evropsko perspektivo Srbije
V 24 urah je nameraval Van Rompuy obiskati kar štiri prestolnice - Pritšina bo na vrsti v torek. Opravil pa je že obisk v Beogradu, kjer ga je sprejel srbski predsednik Boris Tadić. Na srečanju sta potrdila, da ima Srbija jasno evropsko perspektivo, Tadić pa je izrazil nezadovoljstvo zaradi upočasnitve procesa evropske integracije. Kot je dejal, je za prihodnost Zahodnega Balkana čimprejšnja vključitev v EU ključnega pomena. Srbija še vedno čaka na dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU-ju, največjo oviro pa ji predstavlja sodelovanje s haaškim mednarodnim sodiščem. Seveda se nista mogla izogniti tudi pogovorm o prihodnosti Kosova.

Hrvaška v EU leta 2011
Iz Beograda je odhitel še v Zagreb, kjer sta se s hrvaško premierko Jadranko Kosor pogovarjala predvsem o hrvaških pogajanjih z Evropsko unijo. Kosorjeva je dejala, da bo Hrvaška tehnični del pogajanj končala do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta in da bo lahko pristopno pogodbo podpisala spomladi leta 2011.

Van Rompuy je še dejal, da EU podpira pristop Hrvaške in da ima omenjeni "kratek stavek veliko smisla", ker pošilja pozitiven znak tudi drugim državam v regiji. Omenil pa je, da polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ostaja eno izmed ključnih vprašanj.

Sogovornika sta izpostavila tudi pomen arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško za regijo.