Prvo transakcijo denarne pomoči je po maratonski seji finančnih ministrov evroobmočja napovedal Olli Rehn in dodal, da bo "vzporedno svojo vlogo opravil tudi Mednarodni denarni sklad (IMF)". "Od skupne pomoči 20 milijard evrov bodo članice EU-ja prispevale 14,5 milijarde evrov, preostalih 5,5 milijarde evrov pa bo prispeval IMF."

Grčija je privolila v to, da bo v zameno za denarno pomoč resno zategnila pas. A nad varčevalnimi ukrepi, kot so zvišanje davkov, zamrznitev plač v javnem sektorju ter ukinitev 13. in 14. plače državnim uslužbencem, niso bili navdušeni javni uslužbenci, ki so 4. in 5. maja organizirali splošno 48-urno stavko. Grški sindikati so zdaj znova pozvali k splošni stavki, saj se ne strinjajo z varčevalnimi ukrepi, s katerimi bi Grčija v treh letih privarčevala 30 milijard evrov.

Papandreu: Sprememba se bo v Grčiji zgodila zdaj
A grški premier Georgios Papandreu močno verjame v Grke, piše Bildt. V intervjuju za Handelsblatt je dejal: "Prosili smo za posojila, ki bodo povrnjena, saj je to tudi v našem interesu ... Smo na odisejadi, ki pomeni spremembe. Cilj je Itaka, in ko jo dosežeš, postaneš drug človek. Ta sprememba se bo zdaj zgodila v Grčiji."

Prvi mož Grčije je v intervjuju poudaril, da večina Evropejcev pozna Grčijo le kot "počitniško državo", katere prebivalci so trdi delavci in ne le "prikupni zabavljači".

"Politični sistem moramo reformirati, saj moramo spremeniti javni sektor, premagati nepotizem in se boriti proti korupciji. V zameno moramo z davkoplačevalskim denarjem spodbuditi gospodarsko rast," je dejal Papandreu, ki je poudaril, da ima dober "tako politični kot osebni" odnos z nemško kanclerko Angelo Merkel.

"Imamo politično voljo, da opravimo s to krizo. Nobena druga država v preteklem desetletju ni sprejela tako rigoroznih ukrepov ... Ne podcenjujte naše odločnosti. Verjamem, da lahko zastavljene cilje dosežemo, a hkrati moramo zagotoviti, da najšibkejši v naši družbi ne bodo v še slabšem položaju."