Sorodna novica Vlada ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Pobudniki so na odboru Evropskega parlamenta predstavili peticijo o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero želijo po besedah prvopodpisanega Mitje Ferenca predvsem pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam.

Odbor je peticijo, katere pobudnica je bila evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), sprejel decembra lani. Odtlej je zbrala 1955 podpisov, kar je največ med vsemi peticijami lani, je na seji odbora za peticije v Bruslju danes potrdila njegova predsednica Dolors Montserrat (EPP).

Zgodovinar Ferenc: Vlada je žrtvam, družinam odvzela javni spomin

Ferenc je v predstavitvi peticije opisal dogajanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni in svoje delo pri odkrivanju povojnih grobišč ter opozoril, da je odnos do žrtev komunističnega sistema v Sloveniji drugačen kot do žrtev nacizma in fašizma, saj nimajo niti pravice do groba in izdaje mrliških listov.

Z lansko ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je vlada po njegovih besedah zanikala obstoj žrtev ne le povojnih pobojev, ampak različnega komunističnega nasilja, ter jih potisnila v neobstoj in tišino, njihovim svojcem pa vzela javni spomin.

Pobudniki peticije se zavzemajo za ponovno uvedbo tega dneva, na Evropski parlament pa so se obrnili, ker so bili njihovi pozivi vladi doslej neuspešni. "S počastitvijo v veliki meri zamolčanih žrtev komunizma nihče ne bo ničesar izgubil, pač pa bi kot družba prekinili ideološko ločevanje mrtvih na naše in na tiste, ki si ne zaslužijo niti groba niti spomina," je dejal Ferenc in dodal, da bi šlo za velik civilizacijski korak naprej.

Predstavnik Evropske komisije je izrazil razumevanje za skrb podpisnikov peticije in navedel dosedanja prizadevanja komisije za ohranjanje ustreznega spomina na vse žrtve totalitarnih režimov. Obenem pa je poudaril, da so na nacionalni ravni za vprašanje ohranjanja spomina in obravnave zločinov pristojne vlade držav.

Sorodna novica Janša: Vlada je napovedala državljansko vojno. Sajovic: Poziv k nasilju je preprosto preveč.

V razpravi, ki je sledila, je več poslancev izrazilo podporo peticiji, češ da je kultura spominjanja pomembna za razumevanje sedanjosti in pot naprej. Peter Jahr (EPP) je dejanje slovenske vlade označil za nevredno demokracije. Tudi Maestre Martin de Almagro (S&D) je spomnila na nujno spominjanje na žrtve vseh totalitarnih režimov in izrazila podporo peticiji.

"Peticija je klic na pomoč, sorodniki žrtev, ki so doma preslišani in zasmehovani, se na Evropski parlament obračajo v upanju, da jih bomo slišali vsaj mi," je medtem dejala Romana Tomc.

Odbor bo peticijo ohranil odprto za podpise, Evropsko komisijo bo prosil za pisen odziv, pobudo pa bo s pismom posredoval tudi slovenski vladi.

Kot je že v torek na novinarski konferenci v Bruslju dejala Tomc, se ta zgodba zdaj nadaljuje v Sloveniji, kjer si od vlade želijo vrnitve dneva spomina, od državnega zbora pa ratifikacije resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

"Če bi bili demokratična država, kjer spoštujemo najvišje norme in človekove pravice, potem niti vlada niti državni zbor s tem ne bi smela imeti nobenih težav," je poudarila. Ferenc pa je dejal, da se "veličina neke vlade prepozna tudi v tem, če prepozna svojo napako in vrne dan spomina".

Video: Posnetek dogodka

Različni odzivi evropskih poslancev iz Slovenije

Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) se strinja, da so žrtve treh velikih ideologij 20. stoletja pomembna tema, dvomi pa, da bi to moral obravnavati Evropski parlament, zlasti ker gre za "očitno manipulacijo v okviru predvolilne kampanje SDS-a". Po njegovem prepričanju je to vprašanje postalo predmet "cenenega dnevnopolitičnega pridobivanja političnih točk", medtem ko bi ga bilo treba obravnavati z določeno mero spoštovanja. Podobno meni njegova strankarska kolegica Irena Joveva, ki poudarja pomen peticij, a dodaja, da je tematika danes predstavljene pobude "spolitizirana za namen ideoloških vprašanj in kulturnega boja". Želi si, da bi se "prizadevanja, ki jih v to peticijo odkrito usmerja določena politična stranka, raje usmeri v druga bolj aktualna vprašanja".

Sorodna novica Skupina zgodovinarjev poziva k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Peticije ne podpira niti Matjaž Nemec (S&D/SD), ki jo prav tako vidi kot predvolilno potezo stranke SDS, ki prek Evropske ljudske stranke v Evropski parlament vnaša ideološke, notranjepolitične vsebine z namero ustvarjanja razdvajanj in spodbujanja populističnih manevrov.

Ljudmila Novak (EPP/NSi) obžaluje, da je bila tema uvrščena na dnevni red odbora za peticije, češ da so poboji, pokop in spomin na slovenske povojne in medvojne žrtve vprašanje, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji, in ne na evropski ravni. Ne odobrava niti zlorabe te teme za notranjepolitični ideološki boj. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način in tudi na ljubljanskih Žalah.

Peticijo medtem v celoti podpira Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je vesel, da je prišla na dnevni red odbora za peticije. "Zame je povsem nerazumljivo, da je dan spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji vlada ukinila, zato je prav, da na to potezo vlade, ki je v nasprotju z vrednotami EU-ja, opozorimo in jo obravnavamo v Evropskem parlamentu," je dodal.