Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel člane komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom Jožeta Dežmana in kot so povedali v uradu predsednika, se ta redno seznanja z delom komisije, njeni člani pa so po besedah urada zadovoljni, da je na področju urejanja teh grobišč prišlo do napredka.

Po oceni Dežmana "smo v položaju, kakršnega nismo poznali". Izpostavil je sprejetje zakona o prikritih grobiščih in pogrebu žrtev, predvsem pa politično okolje, v katerem komisija trenutno deluje. "Obstoječa oblast soglasno podpira projekt," je pojasnil Dežman. Spomnil je tudi na Hudo Jamo in ocenil, da je breme te jame pred tem, da ga razrešijo. "Ministrstvo za delo je v soglasju z nami sprejelo odločitev, da se izkoplje vse žrtve, ki so še ostale v jašku, in da se posmrtne ostanke pokoplje v parku spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru. To je dogodek, o katerem pred časom ne bi mogli govoriti in prav gotovo je posledica vztrajnega in strpnega sodelovanja predsednika z drugimi ravnmi oblasti," je ocenil Dežman.

V današnjem pogovoru so sogovorniki izpostavili napredek pri urejanju Hude jame, ob tem pa so se dogovorili tudi o konkretnih nadaljnjih korakih. Glede pokopa žrtev iz Barbara rova v Hudi Jami je Dežman danes izrazil željo, da bi pokop prve skupine opravili v sklopu dogodkov ob 25-letnici slovenske samostojnosti. Kot eno zahtevnejših nalog, ki jih še čakajo, pa je izpostavil sondiranje z jedrnim vrtanjem v rudniku Pečovnik.

.
Napredek je bil pravzaprav nujno potreben, saj omenjena komisija obstaja že 10. leto, a se tudi po grozljivem odkritju stotine posmrtnih ostankov v rovu Barbara v Hudi Jami leta 2009 do lani na tem področju ni kaj dosti premaknilo. Vprašanje zunajsodnih pobojev je tudi pogosta točka na političnem dnevnem redu SDS-a in NSi-ja in je v preteklosti, do določene mere še danes, bremenilo politične odnose med strankami levice in desnice. Precej je k tej napetosti pripomogel še nekdanji predsednik republike Danilo Türk, trenutno kandidira za generalnega sekretarja ZN-a, ki je ob razkritju v Hudi Jami dejal, da o "drugorazrednih temah" ne bo govoril.

Še vedno nezadovoljstvo s stanjem
A vendarle, stvari so se lani poleti po sprejetju zakona o prikritih vojnih grobiščih - pripravil ga je NSi, DZ ga je potrdil s 44 glasovi - s sklepom o postavitvi spomenika žrtvam vseh vojn ob Kongresnem trgu v Ljubljani ter prej odsotni podpori državnega vrha le začele premikati. Ali se tako samo zdi?

Član komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč in zgodovinar Mitja Ferenc je bil namreč na začetku letošnjega marca precej kritičen do zdaj izpeljanih postopkov. "Po sedmih letih bi pričakovali, da se bodo stvari v Hudi Jami, ki smo jih predlagali oziroma zahtevali v vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, uredile ali vsaj začele urejati, ampak primer Huda Jama nekako stoji na mestu," je za STA povedal Ferenc.

Po odkritju v Hudi Jami so 800 posmrtnih ostankov odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici, kar po njegovem mnenju ne zadošča civilizacijskim pietetnim merilom. Poleg tega je Ferenc ocenil, da je v rovu še okoli 2.000 do 2.500 ostankov žrtev.
V pogovoru za MMC pa je Ferenc danes pojasnil, da so se stvari res premaknile naprej, saj so z vlado pred mesecem le našli skupen jezik o pokopnem mestu in iznosu žrtev iz jame.

Dela v Hudi Jami se nadaljujejo
Huda Jama je bila leta 2012 sicer vpisana v register vojnih grobišč, a na to čaka še 591 drugih identificiranih prikritih grobišč, ki bodo do vpisa pod pristojnostjo gospodarskega ministrstva, nato pa bodo prešla pod okrilje ministrstva za delo. Slednje je 21. januarja letos sicer ministrstvu za kulturo že posredovalo predlog, naj začne postopke vpisa vojnega grobišča rova Barbara - Huda Jama v register kulturne dediščine.

Za letos so poleg navedenega načrtovana tudi izkopna dela v drugem rovu Hude Jame, za kar je vlada že objavila javni razpis za izvajalca del. Ponudbe bodo odpirali 12. maja, pri čemer so rok za končanje del določili pri 17 mesecih po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da bi dela morala biti končana nekje do konca leta 2017.

Ob tem komisija za letos načrtuje ureditev še približno 70 prikritih vojnih grobišč do stopnje, ki bo omogočala pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč. Za ta namen je letos v proračunu predvidenih 500.000 evrov, še 500.000 pa za prihodnje leto. Poleg tega bo letošnja prednostna naloga komisije ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki, temu pa bodo sledili posegi v prostor, za kar mora komisija pridobiti še ustrezna soglasja lastnikov zemljišč.

Proces bo tekel v treh stopnjah - prva je evidentiranje, sledi sondažni izkop in nato urejanje grobišč, je pojasnil Ferenc. Tista, za katera ni predviden izkop, se bodo uredila na licu mestu, če bo šlo npr. za žrtve s Hrvaške, nadaljnje razmere pa se bodo urejale še z meddržavnimi sporazumi, je dodal. Takšna ureditev bo zajemala ograjo, kažipot h grobišču in križ z evidenčno kartico z osnovnimi podatki, zraven pa bodo seveda postavili tudi drugo infrastrukturo, kot so zabojniki odpadke ipd.

Ostanke žrtev v Park spominov
Komisija je z vlado prav tako sklenila dogovor, da se posmrtni ostanki iz kostnice v Hudi jami premestijo v kostnico v Mariboru na pokopališču Dobrava, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Vendar je bila to prva različica in zdaj se je načrt že spremenil.

Po zdajšnjih načrtih bi posmrtne ostanke pokopali v Parku spominov na Dobravi. Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek je v pojasnilu za STA kot razlog navedla spremembo v naravi posmrtnih ostankov. "Zaradi narave posmrtnih ostankov je ministrstvo skupaj z vladno komisijo za prikrita grobišča sprejelo odločitev, da se pokop posmrtnih ostankov opravi v Parku spominov. Ne gre za spremembo lokacije, saj je kostnica neposredno ob parku in predstavlja pomemben del tega območja," je pojasnila Pliberškova. Prenos in pokop prvih žrtev sta tako predvidena že za letos, nadaljevali pa naj bi ga tudi v letu 2017.

Po besedah Ferenca kostnica ni primerna, saj se vanje lahko pokopljejo kosti, tu pa gre za mumificirana trupla, na katerih je še vedno organsko tkivo. Zato so se odločili za klasičen pokop žrtev. Tako bodo najprej pokopali tiste, ki so jih že iznosili iz jame, nato pa bodo sledila še trupla ostalih, ki jih bodo našli v jami; po prvih ocenah naj bi se to začelo dogajati konec maja.

Ferenc: Teharje niso realna možnost
Vendar se s to odločitvijo države ne strinjajo v Civilni pobudi Teharje, muzeju genocida in katarze. Premeščanje človeških ostankov iz rudniškega morišča Huda Jama mimo Teharij, od koder so bili odpeljani v smrt, v Maribor, je po njihovem mnenju "nedostojna farsa s pobitimi ljudmi in njihovimi svojci". Ob tem je vodja civilne iniciative Franc Zabukošek spomnil, da so Teharje trenutno najveličastnejši in duhovno najbolj poglobljen slovenski spomenik, ki pa je še vedno nedokončan, zato se je treba projekta lotiti resno.

A po mnenju Ferenca glede tega ne bi smelo biti spora. "Zakon res predvideva kostnico na Teharjah, vendar te ni. Prav tako kostnica za te ostanke ne bi bila primerna, saj imamo opravka z nerazpadlimi trupli. Poleg tega, če bi se to res zgodilo, bi se pojavili očitki, zakaj dajemo žrtve med industrijske odpadke. Na Teharjah je namreč odlagališče za Cinkarno Celje ter komunalno odlagališče za Celje. Da ne omenjam, da so tam povsem nerazčiščena lastninska razmerja, potrebna bi bila sprememba prostorskega načrta ...," je razložil.

Tudi za Marka Štrovsa, raziskovalca povojnih pobojev, vprašanje povojnih pobojev še ni rešeno. "Več kot 100.000 pobitih ljudi, dostojno pokopališče je le v Slovenski Bistrici, imamo pa tudi kupe okostij in gajbic v kostnicah v Mariboru in Škofji Loki," je prejšnji teden opozoril na nujni seji komisije DZ-ja za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in hkrati spomnil na akcijo Sprava, ki ni dala nobene ovadbe.

Z njim se je strinjal predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, ki je razkril temeljno težavo, kaj točno pomeni dostojen pokop. "To je za nas jasno določeno mesto skladno z vsemi etičnimi zakonskimi pravili," je dejal.

V Mariboru na tisoče žrtev povojnega nasilja
Obsežen mednarodni projekt vojnih grobišč so v Mariboru začeli uresničevati že leta 2009 z raziskavami vojnih grobišč prve svetovne vojne na pobreškem pokopališču, ga nadaljevali z označitvijo vojnih grobišč in Spomenikom miru na pokopališču Pobrežje ter sklenili s Parkom spominov Dobrava.

Različne dele pokopališča so v projektu združili v celoto na območju, kjer je del gozda, v katerem je tankovski jarek s posmrtnimi ostanki med 15.000 do 20.000, po nekaterih ocenah pa celo do 45.000 in več pobitih po drugi svetovni vojni.

V podzemni kostnici, ki so jo uredili leta 2008, trenutno počivajo posmrtni ostanki okoli 400 umorjenih v zunajsodnih pobojih po drugi svetovni vojni. V njo so prenesli tudi ostanke neidentificiranih žrtev z različnih grobišč po Sloveniji.