Po prvih predvidevanjih gre za eno večjih doslej najdenih prikritih grobišč, saj naj bi žrtve šteli v stotinah.

Parlamentarne in vlade komisije so sicer začele raziskovati in urejati grobišča po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, leta 2002 pa se je začela tudi sistematična topografska raziskava.

V registru vojnih grobišč skoraj 600 vpisov
Med nalogami komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je tudi priprava seznama prikritih grobišč v Sloveniji, ki so vpisana v register vojnih grobišč. Do leta 2008 je zgodovinar Mitja Ferenc evidentiral 581 grobišč. Samo v obdobju 2006-2008 je bilo sondiranih 116 domnevnih lokacij prikritih grobišč, ki so jih potrdili v 56 primerih. Doslej je bilo izvedenih več kot 15 prekopov, pri katerih so našli več kot 2.000 žrtev.

Množična grobišča naj bi bila na ozemlju najmanj stotih slovenskih občin. Komisija v poročilu med drugim navaja, da naj bi bilo na podlagi sondiranj na ožjem območju Maribora več kot 20.000 žrtev povojnih pomorov, kot mogočo dopušča tezo o več kot pet tisoč pomorjenih na Koroškem, od Koroške prek Maribora in Ptuja do hrvaške meje pa bi lahko govorili o več kot 30.000 pomorjenih.

Na območju od Celja do Brežic z okolico naj bi glede na sondiranja zadnje počivališče našlo več kot 20.000 pomorjenih, na območju Ljubljane z Gorenjsko, Dolenjsko, Kočevsko pa naj bi bilo po vojni ubitih več kot petnajst tisoč ljudi. Na zahodni meji je precej neznank, zbrani so podatki o skoraj tri tisoč pobitih, k njim pa jih verjetno lahko prištejemo še nekaj tisoč.

Iz Škofovih zavodov v brezna
MMC je poiskal informacije o nekaterih domnevnih in že odkritih množičnih grobiščih v Sloveniji. Na območju Ljubljane z okolico so znani Škofovi zavodi v Šentvidu nad Ljubljano, ki so imeli podobno vlogo kot taborišče na Teharjah, in sicer naj bi bili izhodišče, od koder so žrtve odpeljali v smrt. Tako naj bi v 20 metrov globoko Brezarjevo brezno zmetali okoli 800 ljudi iz Škofovih zavodov, a so jih zaradi onesnaženja potoka po nekaj tednih dvignili in prenesli v Kucjo dolino.

Kočevski rog še skriva žrtve
V zloglasnem Kočevskem rogu je doslej odkritih več brezen, v katerih naj bi bilo pobitih do 15 tisoč vojakov, med katerimi naj bi bilo 4.000 slovenskih domobrancev, 3.000 pripadnikov t. i. Nedićeve vojske in 6.000 hrvaških ustašev in domobranov. Na severni del Roga so vozili ujetnike iz novomeških zaporov. Teh žrtev naj bi bilo okoli 1.000.

Na Gorenjskem naj bi bilo največ množičnih grobišč v dolini Kamniške Bistrice. Tam so odkrili sedem grobišč, v katerih naj bi počivalo več tisoč žrtev.

Polovica ujetih v Pliberku naj bi končala v Tezenskem gozdu
Na Štajerskem je najbolj znan Tezenski gozd, kjer so pri izkopavanju našli več kot 1.000 moških okostij, domneva pa se, da naj bi bilo žrtev okoli 35 tisoč. Šlo naj bi za hrvaške pripadnike ustašev in domobranov in srbskih četnikov, tj. za dobro polovico vojakov, ki so se predali na Pliberškem polju.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si