Analizo je izvedel Inštitut za sodno medicino, je dejal nečak Peter Hribar. "Trenutno potekajo še zadnji listinski postopki pri ustreznih državnih organih, da pridobimo uradne mrliške liste za oba. Kremiranje ostankov in nato intimni pogreb v najožjem družinskem krogu bo sledil enkrat v oktobru," je povedal. Zakonca Hribar bosta pokopana v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.

Rada Hribarja so po ustni obsodbi najverjetneje ubili krajevni člani partizanske varnostnoobveščevalne službe VOS, leta 2000 pa so njegovi sorodniki dosegli njegovo rehabilitacijo. Po dolgem iskanju so odkrili tudi mogoči grob zakoncev. Grobišče v gozdu nad Mačami, kjer naj bi bilo podobnih grobišč še več, je na podlagi pričevanja domačinov leta 2009 potrdila še sondaža.

Nečak Peter Hribar je pozneje pridobil vsa potrebna dovoljenja za izkop posmrtnih ostankov, ki so ga arheologi marca tudi opravili.

Usodno znanstvo z okupatorjem
Rado Hribar je bil industrialec, bančnik in zbiralec umetnin iz znane ljubljanske družine. Grad Strmol je kupil leta 1936. Kot piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben v delu Grad Strmol na Gorenjem, je grad ostal družabno središče tudi v prvih vojnih letih, ko so se med obiskovalce pogosto pomešali okupatorji.

Čeprav sta gmotno ves čas podpirala partizansko gibanje, je bilo za zakonca Hribar znanstvo z okupatorjem usodno. Kot je pojasnil Peter Hribar, je VOS Hribarja obtoževal tudi belogardističnega in plavogardističnega simpatiziranja in predvsem sodelovanja z Angleži.

"Za to trditev jamčim osebno, ker jo je izrekel ob najinem srečanju znani vodja krajevnega VOS-a Franc Štefe - Miško iz Šenčurja, ki je bil tedaj nesporno vodja krajevno pristojnega VOS-a in drugi ali tretji človek VOS-a - za celotno Gorenjsko. Na moje vprašanje, če se mu ne zdi, da so bili Angleži leta 1944 naši trdni zavezniki in je ta obtožba precej čudna, ni bilo odgovora," je pojasnil nečak.

"Treba je bilo najti opravičilo"
"Jasno je, da je bilo treba najti opravičilo za vsako ceno! Mislim, da je tu resnica precej enostavna, le izreči jo je težko. O močnem podpiranju partizanske strani ni nobenega dvoma, ampak to sodelovanje ni bilo samo gmotno, pač pa tudi na neki način obveščevalno, saj je iz gradu prenekateri dragocen podatek odšel v partizane, da o osebnem angažmaju Rada, ki je reševal svoje ljudi, ne govorim. Vse je precej znano in dokumentirano," je še dodal Hribar.