Z zakonom se urejajo postopki do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč. Z aktom naj bi po prepričanju predlagateljev pripomogel k izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Zakon ne posega v obstoječi zakon o vojnih grobiščih, saj ta obravnava registrirana vojna grobišča, zatrjujejo.

Za Cerarja pomemben korak k zapiranju ran
"Želimo si, da bi bil to en pomemben korak naprej po poti ne samo dostojnega pokopa, ampak tudi neke splošne pietete do mrtvih in do zapiranja bolečih ran iz preteklosti," je dejal predsednik SMC-ja in premier Miro Cerar.

Po njegovih besedah se bodo namreč samo na ta način lažje preusmerjali v probleme sedanjosti in prihodnosti. Gre za probleme mladih, zaposlovanja, gospodarske rasti, sociale, izobraževanja in "vsega tega, kar moramo seveda urejati ta hip za nas in za naše potomce", je pojasnil.
Zaostrovanje odloga zaporne kazni
Novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim prinaša učinkovitejše pravno varstvo pravic obsojencev in zaostruje pogoje za odlog izvršitve kazni zapora, je DZ sprejel s 67 glasovi za in 18 proti. Zaradi zaostrenih pogojev za odlog kazni so mu nasprotovali v SDS-u, saj menijo, da je bil zakon napisan za točno določeno osebo - Igorja Bavčarja.
Kot je v predstavitvi povedal pravosodni minister Goran Klemenčič, ta uvaja učinkovitejše pravno varstvo pravic obsojencev v primerih pritožb zaradi neustreznih bivalnih pogojev. Da je omenjeno varstvo potrebno, je s svojimi sodbami zoper Slovenijo opozorilo Evropsko sodišče za človekove pravice, v svojih letnih poročilih pa tudi varuh človekovih pravic.

Novela odpravlja nekatere administrativne ovire ter racionalizira opravljanje nalog pravosodnih policistov in sodnega osebja. Uvaja tudi elektronsko izmenjavo podatkov med sodišči in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij.

Zaostruje pa tudi pogoj za odlog izvršitve kazni zapora. Odlog bo tako mogoč le v primeru bolnišničnega zdravljenja.

Prepoved izvršbe na minimalno plačo
Z 78 glasovi za in dvema proti so poslanci potrdili novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki onemogoča izvršbo na neto minimalno plačo ter prepoveduje bankam, da bi administrativne stroške za izvrševanje sklepov o izvršbi poplačale iz varovanih prejemkov. Po mnenju vseh poslanskih skupin bo imela novela pozitivne učinke za socialno ogrožene.

Po Klemenčičevih besedah se novela osredinja na varovanje eksistenčnega položaja socialno ranljivih dolžnikov v postopku izvršbe in pomeni korak k zagotavljanju socialne države. Predlog namreč določa, da minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače. Tako je predlagano zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi t. i. navadnih terjatev, s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače.

Ključne spremembe pa se nanašajo na omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov. Denarna socialna pomoč je sicer izvzeta iz rubeža, vendar pa nekatere banke v tem primeru zaračunavajo manipulativne stroške in jih odtegnejo od denarne pomoči. Po Klemenčičevih besedah gre za nedopustno prakso nekaterih bank, ki so z zaračunavanjem visokih manipulativnih stroškov posegle v preživetveni minimum socialno ogroženih dolžnikov.

Podporo predlogu so pred glasovanjem napovedali v vseh poslanskih skupinah, tako koalicijskih kot opozicijskih. Po besedah Vinka Gorenaka (SDS) je predlog dokaz, da "se da s posegi v zakonodajo početi tudi dobre stvari, ki so v korist državljanov". Jasna Murgel (SMC) pa je spomnila, da gre za zavezo iz socialnega sporazuma, ki jo je treba sprejeti "takoj zdaj".

Zalezovanje in prisilno sklepanje porok kaznivo
S 86 glasovi za in enim proti je DZ sprejel novelo kazenskega zakonika, ki med drugim kot kaznivo dejanje opredeljuje zalezovanje in prisilno sklepanje porok, novinarje pa razbremenjuje kazenske odgovornosti za objavo tajnih podatkov v primeru, ko javni interes prevlada nad javnim interesom po ohranitvi tajnosti podatka.

Po noveli bodo lahko funkcionarji kazniva dejanja zoper njihovo čast in ime preganjali le še z zasebno tožbo, pregon pa ne bo več mogoč na podlagi njihovega predloga (prek tožilstva). Novela uvaja tudi nov varnostni ukrep prepovedi komuniciranja ali približevanja žrtvam kaznivih dejanj.

Spreminja tudi pregon za kaznivo dejanje grožnje oziroma ogrožanja varnosti. Omenjeno kaznivo dejanje se je nekaj časa preganjalo z zasebno tožbo, po novem pa bo pregonljivo na predlog. Zakon tudi zvišuje višino kazni za korupcijska kazniva dejanja.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Lilijana Kozlovič (SMC) povedala, da skuša vlada z novelo zaščititi človekovo svobodo, dostojanstvo in osebnost. Pri tem se ji zdi posebej pomembno, da bo novela dodatno zaščitila najranljivejše skupine. "Nepojmljivo namreč je, da v tem času govorimo o trgovini z ljudmi in suženjstvu. Prav tako je nepojmljivo, da se pogovarjamo o prisilnih porokah, ki pa so dejstvo," je dejala.

V SDS-u po besedah Eve Irgl obžalujejo, da trije pravosodni zakoni, ki jih na tokratni seji obravnava DZ, ne prinašajo reform, "ki bi pravosodje dvignile na evropsko raven". Jih pa v stranki veseli, da je ministrstvo prisluhnilo tudi njihovemu predlogu, naj se kaznivo dejanje grožnje namesto s civilno tožbo preganja na predlog. Pozdravljajo tudi uvedbo kaznivega dejanja zalezovanja in sklenitve prisilne zakonske zveze.

Zadnja redna seja pred parlamentarnimi počitnicami se bo končala v sredo.