Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev je predlagal NSi, ki si želi z zakonom urediti postopke urejanja vojnih grobišč. Že razprava je nakazala mogočo podporo zakonu, saj so se vse poslanske skupine strinjale, da je treba žrtve vojne dostojno pokopati, saj je to civilizacijska norma, a pot do tja vidi vsaka drugače. Pri glasovanju se je izkazalo, da so predlagatelji k podpori pritegnili tudi večino poslancev SMC-ja in poslanko ZaAB-ja.

Poleg predlagateljev iz vrst NSi-ja je o podpori predlogu razmišljalo vsaj nekaj poslancev SMC-ja, na načelni ravni je predlog zakona podprl tudi premier Miro Cerar, tudi v ZaAB-ju mu vnaprej niso nasprotovali. V SDS-u so dejali, da zakona ne bodo niti podprli niti mu ne bodo nasprotovali, preostale poslanske skupine pa so prepričane, da obstoječi zakon o vojnih grobiščih zadošča.
NSi: To je temelj človeške civilizacije
Kot je dejala poslanka in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak, njihov predlog svojcem žrtev vojnega in povojnega nasilja daje upanje, da bodo njihovi domači pokopani, kot to narekuje človeško dostojanstvo. NSi želi sicer celovito urediti področje prikritih vojnih grobišč za vse žrtve vojnega in povojnega nasilja.

Novakova je poudarila, da je pieteta globoko spoštovanje do vseh pokojnih in temelj človeške civilizacije. "Zavezuje nas, da mrtve pokopljemo, ne glede na to, na kateri strani so se vojskovali, in ne glede na njihova politična prepričanja," meni. Poudarila je, da današnje generacije niso krive za to, kar se je zgodilo v preteklosti, so pa odgovorne za prihodnost. Po besedah predsednice NSi-ja ureditev področja ne pomeni abolicije odgovornih za usmrtitve.

V NSi-ju so sicer prepričani, da je potreben nov zakon, ki bo zagotovil zadostno pravno podlago za nadaljnje delo evidentiranja grobišč, prekopa, pokopa in podobno.

"Veljavni zakon o vojnih grobiščih to področje pomanjkljivo ureja in ne omogoča celovitega postopka urejanja teh grobišč in je v posameznih delih v nasprotju z drugimi zakoni. Prednost novega predloga je tudi v sestavi in pristojnosti vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je bila do zdaj le posvetovalno telo," je poudarila Ljudmila Novak.

Vlada bi spreminjala obstoječo zakonodajo
Vlada o potrebnosti novega zakona ni prepričana. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je dejala, da vlada sicer razume prizadevanja predlagatelja, a je vprašanje, kako to doseči na najboljši mogoč način.

Področje že ureja veljavni zakon o vojnih grobiščih, na njegovi podlagi pa je ministrstvo do zdaj poleg evidentiranj grobišč izvedlo tudi 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov, je dejala ministrica.

Ministrstvo je uredilo grobišča v Kočevskem rogu, iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, zgradilo spominski park Teharje, kostnici v Mariboru in Škofji Loki. Urejata se tudi spominski park v Kamniški Bistrici in grobišče Barbarin rov, postavljen pa bo še spomenik vsem žrtvam vojn.

Vlada se zato sprašuje, ali ne bi bilo bolje, da se področje dodatno uredi s spremembo obstoječega zakona.

Brglez: Dostojno pokopljimo svoje mrtve
Poslanec SMC, sicer predsednik DZ-ja Milan Brglez, je dejal, da sprejemanje predloga zakona vidi kot simbolni prispevek k temu, da dostojno pokopljemo svoje mrtve. Poudaril pa je, da bo ta simbolni korak mogoč, samo če ne bo pravnih zlorab ali do dodatne politizacije te tematike.

Bah Žibertova: Kaj pa dostojanstvo pomorjenih
Pravica do groba je eden temeljev človekovega dostojanstva, je poudarila Anja Bah Žibert iz SDS. Sama sicer verjame v dober namen predlagateljev, vendar pa temeljnega civilizacijskega vprašanja, torej dostojanstva pomorjenih, predlog po njenem mnenju ne rešuje.

DeSUS: Obstoječi zakon se ne izvaja
Več poslanskih skupin je menilo, da za dostojen pokop žrtev zadošča obstoječi zakon o vojnih grobiščih. Je pa vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša presodil, da je veljavni zakon problematičen, ker ga pristojni organi ne izvajajo. V nasprotnem primeru bi bili verjetno rezultati bistveno boljši, je dejal.

ZL skrbijo "zlorabe v politične namene"
Matej T. Vatovec iz ZL je dejal, da je veljavni zakon boljši od predlaganega. Glede predloga NSi-ja ga skrbijo zlasti morebitne zlorabe v zakonu opredeljene strokovne komisije v politične namene, saj bi z novim zakonom ta komisija dobila pristojnost, da odreja kraj in način pokopa.

Janka Vebra (SD) je zmotilo to, da ni opredeljen niti pravni status omenjene komisije. Kot je poudaril, pa ima celo večje pristojnosti kot pristojno ministrstvo in vlada.

Jožef Horvat (NSi) je v svojem nagovoru spomnil na množično grobišče v Hudi Jami. Poudaril je, da "že pet let stojimo pred odprtim grobom", in se vprašal, kakšna družba smo, da žrtev tega grobišča ne moremo dostojno pokopati.

Poslanka ZaAB-ja Alenka Bratušek je poudarila, da zgodovine "ne moremo spreminjati, lahko pa se na neki način z njo spravimo". Ne gre pa po njenih besedah izrabljati polpretekle zgodovine za delitve ljudi na naše in vaše.

Razpravo, ki so zaznamovale tudi osebne zgodbe sorodnikov nekaterih poslancev, je v imenu predlagateljev sklenila prvopodpisana pod predlog poslanka NSi-ja Ljudmila Novak.

Dežman: Potrebna je jasna ureditev
Podporo zakonu je v pismu premierju Miru Cerarju izrazil tudi predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Kot je zapisal, bi se le z jasno tehnično in postopkovno ureditvijo dela s prikritimi grobišči lahko izognili vsakokratnemu medijskemu izpostavljanju človeških posmrtnih ostankov ter polemiki o krivdi, odgovornosti in grehu na ravni urejanja prikritih grobišč.

Obenem je opozoril, da je bila večina dela na tem področju opravljena v letih 2000-2008, po vstopu v rov sv. Barbare v Hudi Jami 3. marca 2009 pa se je po njegovih navedbah začela sistemska blokada. Zaradi te blokade pa več kot sto na novo ugotovljenih prikritih morišč in grobišč ni niti topografsko obdelanih niti vpisanih v uradne evidence, je še zapisal Dežman.

V Sloveniji je evidentiranih okoli 600 prikritih grobišč, v katerih so po nekaterih podatkih posmrtni ostanki okoli 15.000 Slovencev in Slovenk.