V razpravi so bili soglasni, da je pokop civilizacijska norma. A nekateri so v nasprotju s predlagatelji in člani odbora iz vrst SMC-ja, ki so predlog prav tako podprli, prepričani, da za pokop nov zakon ni potreben.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je spomnila, da še vedno nismo pokopali številnih žrtev, evidentiranih 600 prikritih grobišč pa razen dveh ali treh ni vpisanih v register, ustrezno označenih in varovanih. V predlogu novega zakona so po njenih besedah okrepili vlogo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki da se je do zdaj pri svojem delu srečevala z različnimi težavami.

Poslanec SMC-ja Mitja Horvat je pojasnil, da je predlagani zakon namenjen predvsem prikritim vojnim grobiščem, katerih definicija v veljavnem zakonu o vojnih grobiščih po njegovem mnenju ni določena. Po njegovih besedah se vsi strinjajo, da je treba žrtve pokopati, kar je tudi temeljni namen tega zakona. Najprej pa moramo vedeti, kdo in kje so žrtve, potem jih lahko pokopljemo, je dodal.

Je dovolj že obstoječi zakon?
V SDS-u po besedah Eve Irgl predlogu zakona sicer ne nasprotujejo, menijo pa, da za pokop žrtev nov zakon ni potreben. Veljavni zakon namreč že omogoča evidentiranje in pokop žrtev, je pojasnila poslanka, ki meni, da bi lahko pripravili le novelo. Po njenih besedah bi bilo treba namreč zaščititi dostojanstvo žrtev - pokopani morajo biti tako, da se natančno ve, zakaj so umrli.

Tudi Uroš Prikl (DeSUS) se je vprašal, zakaj je potreben zakon, ki ureja enako materijo kot obstoječ. Po njegovem mnenju je treba predvsem odpraviti administrativne ovire, ki onemogočajo, da se postopek pripelje od evidence grobišča do registra. "Obžalujem, da je prišlo do povojnih pobojev, to je treba obsoditi, ampak ni potreben zakon, da smo pietetni, da se spravimo," je prepričan.

Pomisleke glede nekaterih določb imajo tudi v ZaAB-u. Jani Möderndorfer je izpostavil vprašanje pristojnosti komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki da se ji daje "neverjetna pooblastila", odgovornost pa se še vedno pušča ministrstvom. A po njegovem prepričanju se ne bo rešilo nič, če ne bo za to namenjenega denarja v proračunu.

Na podobne dileme glede pristojnosti komisije je opozoril tudi Matjaž Hanžek (ZL). V zakonu se po njegovem mnenju kaže tudi ideologija, in sicer že v prvem členu, ki med drugim omenja nekatere mednarodne dokumente oziroma v Evropskem parlamentu in skupščini Sveta Evrope sprejete resolucije.

SD o tem ne bi govoril več
Tudi Matjaža Nemca (SD), kot je pojasnil, moti ponovno omenjanje totalitarizma. Poudaril je, da se slovenska politika ni znala in se ne zna poenotiti glede teh tem ter da gre za še en poligon populističnega obračunavanja. Sam bi, kot je dejal, pozdravil sprejetje neke deklaracije, v kateri bi se zavezali, da o teh temah ne govorijo več.

Člani odbora so k predlogu novele sprejeli tudi več kot 20 dopolnil, ki sta jih predlagala SMC in NSi. Med drugim so pristojnost za postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč dodelili ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zdravstveno zavarovanje za veterane
Novelo zakona o vojnih veteranih, ki jo obravnavajo po skrajšanem postopku, je predlagal SDS, z njim pa želi takoj vrniti pravico vsem veteranom do plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna. Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, je namreč določil, da država vojnemu veteranu plača dopolnilno zdravstveno zavarovanje le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za njegovo pridobitev, zato je država nekaterim veteranom prenehala plačevati omenjeno zavarovanje.

Lani je vlada Alenke Bratušek takšno določbo spremenila in določila, da se omenjenim veteranom pravica do plačila zavarovanja vrne, in sicer 1. januarja leta, ki sledi letu z 2,5-odstotno gospodarsko rastjo.