Nemška komisija za cepiva (STIKO) je – potem ko so nekateri nemški mediji poročali, da naj bi bilo cepivo AstraZenece pri starejših od 65 let le osemodstotno zanesljivo – podala priporočilo, da bi omenjeno cepivo uporabili le pri starejših od 18 let in mlajših od 65 let, saj da ni zadostnih podatkov o učinkovitosti pri starejših od 65 let.

Komisija pri nemškem Inštitutu Roberta Kocha je še dodala, da je z izjemo te starostne omejitve to cepivo sicer varno za uporabo. V AstraZeneci so to zavrnili, češ da zadnji klinični preizkusi potrjujejo, da je cepivo učinkovito tudi pri starejših od 65 let. V bran učinkovitosti cepiva je stopil tudi uradni London, saj s tem cepivom v Združenem kraljestvu cepijo vse starostne skupine odraslih.

AstraZeneca v EU-ju (predvidoma) potrjena v petek

Evropska agencija za zdravila (EMA) naj bi pogojno dovoljenje za promet s cepivom AstraZenece v EU-ju odobrila v petek. Omenjeno cepivo se je sicer v raziskavah izkazalo za manj učinkovito od predhodno odobrenih cepiv, a je njegova prednost v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih (in to celo do šest mesecev). Poleg tega pa je bistveno cenejše.

V nasprotju z BioNTechovim in Pfizerjevim cepivom ter cepivom ameriške Moderne to švedsko-britansko cepivo ni mRNA-cepivo. Aktivna sestavina tega cepiva je AZD1222 in temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus SARS-CoV-2 pritrdi na človeške celice.

Preiskava tovarne AstraZenece

V Evropi se je močno zapletlo z dobavami cepiva britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, ki cepivo razvija z oxfordsko univerzo, EU pa je podjetju s 336 milijoni evrov pomagal pri zagotavljanju proizvodnje cepiva, da si vnaprej zagotovi določeno količino odmerkov. Po neuradnih podatkih naj bi dostavili le 31 milijonov namesto 80 milijonov odmerkov.

AstraZeneca naj bi nekoliko popustila pod pritiski in naj bi v petek objavila del pogodbe o nabavi cepiv. Evropska komisija trdi, da se je podjetje zavezalo, da bo cepivo dostavilo v določenem časovnem obdobju, AstraZeneca pa trdi, da so se zavezali k načelu po najboljših močeh, kar za komisijo ni sprejemljivo.

"V pogodbi so namreč navedene štiri tovarne, od koder bo prišlo cepivo tudi v Unijo, dve sta v Evropski uniji, v Belgiji in Nemčiji, dve pa v Združenem kraljestvu, in logika Bruslja je, da je Unija po pogodbi upravičena tudi do cepiva iz britanskih tovarn," je poročala RTV-jeva dopisnica Mojca Širok za TV Dnevnik.

Po pisanju Guardiana so se zato belgijski preiskovalci na prošnjo Evropske komisije odpravili v tovarno AstraZenece, saj želijo izvedeti, ali so bile morda pošiljke cepiva, namenjene EU-ju, iz tovarne v bližini Bruslja preusmerjene v Združeno kraljestvo.

Pfeizer: Izpad je bil minimalen

Prav tako pa je sredi meseca z napovedjo zamud pri dobavi cepiva državam članicam Evropske unije presenetilo podjetje Pfeizer. Razlog je bila nadgradnja proizvodnih zmogljivosti v tovarni v belgijskem kraju Puurs. Podjetje je zagotavljalo, da bodo zamujeno hitro nadoknadili in da bodo v prvem četrtletju dobavili vse predvidene odmerke. Motnje so nato zaznamovale le dobavo v preteklem tednu in prvih dneh tega tedna.

EU pripravlja mehanizem, ki bo omogočil prepoved izvoza cepiv

Evropska komisija kot odziv na težave z dobavo cepiv proti covidu-19 pripravlja predlog za vzpostavitev mehanizma, ki naj bi zagotovil preglednost pri izvozu cepiv, v določenih primerih pa bi omogočil tudi prepoved izvoza cepiv, ki so po pogodbah EU-ja s proizvajalci namenjena državljanom EU-ja.

Sistem naj bi deloval tako, da bi moralo podjetje oblastem v državi, kjer je njegova tovarna, sporočiti, koliko odmerkov namerava izvoziti, komu in kdaj. V skrajnem primeru bi lahko pristojne nacionalne oblasti izvoz prepovedale. "Morda bodo primeri, ko bo izdaja dovoljenja odsvetovana," so dejali viri. Odločitev naj bi bila sprejeta v nekaj urah. Izjema, ko izvoza ne bo mogoče prepovedati, naj bi bile pošiljke za revne države oziroma v humanitarne namene.

Novo priporočilo EME: drugi odmerek 21. dan po prvem cepljenju

Glede vpliva okrnjene dobave cepiva na uresničevanje cilja EU-ja, da bi do marca cepili 80 odstotkov starejših od 80 let in zdravstvenih delavcev, pa so v komisiji pojasnili, da so cilj utemeljili z odmerki cepiv, ki jih pričakujejo od podjetij Pfizer in BioNTech (600 milijonov odmerkov cepiva) ter Moderne (160 milijonov odmerkov), tako da težave z (ne)dobavo 400 milijonov odmerkov cepiva AstraZenece na to ne vplivajo.

Evropska agencija za zdravila je danes zaostrila smernice cepljenja z drugim odmerkom cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha. Novo priporočilo je, da se z drugim odmerkom cepi 21. dni po prvem, in ne več najmanj 21 dni.