Največja ovira na poti h kompromisu naj bi bil britanski premier David Cameron, ki je ob prihodu na vrh izpostavil, da so bile novembrske številke previsoke. "Če se danes ne bodo znižale, dogovora ne bo," je opozoril.

Po njegovih besedah EU ne bi smel biti odporen proti pritiskom za zmanjšanje porabe in racionalizacijo svojega delovanja, s katerimi se soočajo njene članice. Cameron si želi čim skromnejši proračun in čim bolj olajšati denarnico evropskim uradnikom.

Vrh se je začel s precejšnjo zamudo, saj je bil začetek sprva predviden ob 15. uri. Razlog za to so usklajevanja podrobnosti v novem predlogu, ki ga bo predvidoma razgrnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Evropski diplomati so sicer sporočili, da se je Van Rompuy odločil, da ne bo predstavil novega predloga, potem ko je bilo očitno, da so razhajanja med ključnimi članicami prevelika.

Zadnji Van Rompuyev predlog predvideva skupno 1.011 milijard evrov za evropsko blagajno. V novem predlogu naj bi predsednik to številko oklestil še za do 30 milijard evrov. Rezalo naj bi se v administraciji in zunanjih programih.

Čeprav najnovejši predlog Van Rompuya ni znan, so že zaokrožile različne številke: na primer - krovno številko za evropsko blagajno naj bi omejil s 1.011 na 995 milijard evrov, proračun za zaveze z 972 na 957 milijard evrov, proračun za plačila pa z 935 na 905 milijard evrov.

Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu izrazil pričakovanje, da dogovor bo. "Bila bi velika škoda, če do njega ne bi prišlo. Ni pa 100-odstotnih garancij," je dejal. "Slovenija bo poskušala izboljšati svoj položaj, vendar pa je vse relativno," je še poudaril.

Slovenija si bo prizadevala priboriti čim več kohezijskih evrov in sredstev za razvoj podeželja. Na teh področjih v zdajšnjem finančnem okviru 2007-2013 dobi dobrih pet milijard evrov, zdaj pa naj bi računala na okoli štiri milijarde.

Merklova in Hollande že tipala za rešitev
V sredo sta se o pričakovanjih pred vrhom Unije ob robu nogometne tekme med ekipama Francije in Nemčije v Parizu pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Izrazila sta upanje, da bodo voditelji dosegli dogovor o proračunu, tiskovni predstavnik Merklove pa je povedal, da je bilo srečanje voditeljev kratko, a intenzivno, in da sta skušala ugotoviti, kakšen bi ta dogovor lahko bil.

Novi rezi in zmanjšanja sredstev
Že novembra so se voditelji dogovorili, da dodatnih rezov v kmetijstvo in kohezijo ne bo, tako da si lahko obe področji obetata za dobro desetino manj denarja. Reze bodo naredili tudi v administraciji, kar je tudi ena izmed zahtev britanskega premierja, oklestili naj bi tudi vlaganja v prometna in energijska omrežja, pa tudi v postavko za konkurenčnost.

To so sicer že znižali, a ji je kljub temu še ostalo več sredstev, kot jih Unija za konkurenčnost namenja zdaj. Ena izmed odprtih front ostajajo tudi popravki pri vplačilih v proračun, ki jih tradicionalno zagovarja Cameron, tokrat pa tudi italijanski premier Mario Monti in nekateri drugi.

Popravke v svojo korist pričakuje tudi Slovenija, ki si bo skušala pridobiti čim več kohezijskih evrov in sredstev za razvoj podeželja. Dozdajšnji predlogi z 2,8 milijarde kohezijskih sredstev in s slabimi 800 milijoni za razvoj podeželja ji namenjajo za približno tretjino manj, kot dobiva zdaj.

Tudi če voditelji ta konec tedna sklenejo kompromis, pa proračunske zgodbe še ni konec, saj ga mora potrditi še Evropski parlament. Parlamentarci pa že kažejo zobe in svarijo, da proračuna ne bodo potrdili, če ne bo dovolj "evropski".

V petek na agendi tudi Mali
Ob robu vrha v Bruslju se bosta srečala tudi slovenski premier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanović, ki bosta govorila predvsem o rešitvi vprašanja Ljubljanske banke, ki sta jo v sredo na Otočcu našla zunanja ministra Karl Erjavec in Vesna Pusić. Drugi dan vrha voditeljev Unije je predviden za trgovinske odnose, arabsko pomlad in Mali.