"Evropa je v veliki nevarnosti. Če evroobmočje razpade, Evropska unija ne bo preživela," je v Evropskem parlamentu dejal Jacek Rostowski. Poljski finančni minister meni, da je največji izziv in naloga zagotoviti stabilnost območja evra, ker bi bile v nasprotnem primeru posledice lahko dramatične, izključil ni niti možnosti vojne.

Dejal je, da se je o krizi v območju z evrom pred kratkim pogovarjal s prijateljem. "Dejal mi je, da v zgodovini Evrope po tako težkih političnih in gospodarskih krizah le redko v naslednjih desetih letih ni izbruhnila vojna," je povedal Rostowski in spomnil, da je bil EU eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje miru po 2. svetovni vojni.

"Vojna, dame in gospodje. Resno razmišljam, da bi dobil zeleno karto za ZDA za svoje otroke," je evropskim poslancem v Strasbourgu še povedal (paranoični?) Poljak.

V Vroclavu na Poljskem - ta država trenutno predseduje EU-ju – je potekalo dvodnevno neformalno srečanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister Franc Križanič.

Križanič verjame, da bo Grčija posojila vrnila
Slovenija želi pri ureditvi vprašanja glede zavarovanja posojil Grčiji enako obravnavo kot Finska, je povedal Križanič. Pojasnil je, da bo ta režim zavarovanj zelo verjetno vezan na določeno plačilo oziroma odpoved dobičkov v okviru začasnega kriznega mehanizma. "Treba po pretehtati, ali se to izplača ali ne," je dejal. Povedal je še, da se odloča o tem, kaj od grškega premoženja naj bi v ta zavarovanja pravzaprav šlo.

Križanič verjame, da bo Grčija posojila vrnila brez večjih izgub za posojilodajalce, a pač v daljšem obdobju, ker je sprejet dogovor o podaljšanju ročnosti posojil.

Julijski dogovor območja evra, ki vključuje drugo pomoč Grčiji, je treba sprejeti hitro in dati trgom ključen signal, da območje evra ukrepa učinkovito. To je glavno sporočilo Križaniča ob koncu zasedanja v Vroclavu. Minister upa, da bo državni zbor dogovor potrjeval po nujnem postopku.

Ukrepi, o katerih so se voditelji držav v območju evra dogovoril 21. julija, vključujejo drugo pomoč Grčiji in širitev začasnega kriznega sklada. "Ti ukrepi morajo biti v državnih zakonodajnih postopkih sprejeti do konca septembra," je dejal Križanič.

"Mi imamo ta postopek v parlamentu, treba ga je sprejeti hitro," je poudaril minister. Ob tem je izrazil upanje, da bo tudi državni zbor izvedel ustrezne postopke pravočasno in da bo v ponedeljek sprejeta odločitev, da se o tem odloča po nujnem postopku.

Učinkovito ukrepanje v Sloveniji in celotnem območju evra bi bilo namreč po ministrovih besedah "pomemben signal" trgom, da ima EU kakovostnega kreditorja na zadnji ravni, ki zagotavlja likvidnost na trgu, saj bi se tako investitorji laže odločali za nakupe naših obveznic.

Minister na podlagi dosedanjih izkušenj ne pričakuje težav v parlamentu, saj se ta po njegovem mnenju zaveda, kaj je na kocki in kako pomembno je, da je Slovenija v klubu, ki se je uspel odzvati pravočasno. Ob tem je poudaril, da imamo vse vzvode za to.

Poleg pomena hitre potrditve julijskega dogovora je minister kot drugo ključno točko izpostavil kompromis o svežnju šestih zakonodajnih predlogov, ki zaostrujejo sankcije v primeru vztrajnih pretiranih javnofinančnih ali makroekonomskih neravnovesij.

Geithner poskrbel za razburjenje
Prvi dan zasedanja je v skladu s pričakovanji zaznamoval sestanek skupine finančnih ministrov članic evroobmočja, ki se ga je z opozorili in pozivi udeležil tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner, ki je s pozivom k več denarja za reševalni sklad za stabilnost evra in z nasprotovanjem davku na finančne transakcije sprožil ostre odzive na tej strani Atlantika. Ministri so po besedah Rostowskega sprejeli strožja proračunska pravila, ki omogočajo kaznovanje preveč zapravljivih držav.

Drugi dan zasedanja so potekali protesti evropskih sindikatov proti varčevalnim ukrepom, ki se jih je udeležila tudi skupina iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) s predsednikom Dušanom Semoličem na čelu. Sindikalisti so pred protesti poudarjali, da se je treba izogniti razpadu območja evra, saj bi to sprožilo resno socialno krizo. V Vroclavu naj bi se po besedah organizatorjev zbralo okoli 40.000 protestnikov, po podatkih policije pol manj.