Ta ukrep naj bi sprejeli, če bi se razmere dodatno zaostrovale. Tesnejše fiskalno povezovanje pa je po njegovih besedah v vsakem primeru nujno za obstoj evra, pa tudi zato, da bo evro obravnavan kot resna svetovna valuta.

Ne glede na to, da so države območja evra od lanske pomladi sprejele nekatere zelo velike spremembe v gospodarskem upravljanju, je bilo glede na odzive finančnih trgov to očitno premalo, saj se dolžniška kriza še naprej širi.

Mrak je pred novembrsko Poslovno konferenco Portorož novinarjem zatrdil, da gredo spremembe z oblikovanjem stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki ga je Mrak označil za določeno obliko evropskega denarnega sklada, in poglabljanjem javnofinančnega in gospodarskega upravljanja v pravo smer. Dokončne odločitve o tem, v kateri smeri gre evro, po Mrakovih besedah še ni.

Sestanek med Merklovo in Sarkozyjem priprava na ta ukrep?
Torkov sestanek med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem razume kot pripravo na ukrep sprejemanja skupne evrske obveznice, ki bi ga lahko v primeru nadaljnje zaostritve razmer sprejeli kmalu, mogoče že jeseni. Prepričan je, da bodo potrebne še korenitejše rešitve in skupne evrske obveznice bi šle že precej daleč.

Merklova in Sarkozy uradno o tem sicer nista govorila, čeprav je bilo slišati, da bi lahko bil to zadnji v vrsti ukrepov za krepitev gospodarskega upravljanja EU-ja.

Veliko nasprotovanje skupnim evrskim obveznicah naj bi bilo čutiti v delu nemške politike in med nemško javnostjo, ki se boji, da to pomeni, da bodo morale močnejše in fiskalno bolj urejene države podpirati manj disciplinirane in uspešne države. V Berlinu se zato zavzemajo za večjo stopnjo usklajenosti javnofinančnih in ekonomskih politik.

Mrak o nemškem nasprotovanju pravi, da je cena propada evra tako visoka, da to postavlja v drug okvir, saj bi to pomenilo bistven udarec celotnemu EU-ju, to pa bi lahko peljalo k bistveno bolj negotovim in nevarnim razmeram. Ravno zato je usoda evra ključna tudi za druge članice Unije, je prepričan.

Če bi načelna odločitev za skupne evrske obveznice padla že kmalu, je po Mrakovem mnenju odprtih še veliko podrobnosti. Predvsem za kolikšen del javnega dolga bi se te obveznice izdajale, zato težko sodi, ali bi bila njihova uvedba dobra za Slovenijo.

Gospodarska vlada za evroobmočje
Glede "prave gospodarske vlade za območje evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra, je dejal, da v njej, dokler ne bo jasno, kakšen bo njen mandat in kakšne bodo njene pristojnosti, ne vidi bistvene spremembe glede na zdajšnji položaj. Tako je Mrak komentiral sklepe srečanja med Merklovo in Sarkozyjem ter dodal, da ta institucija, katere predhodnik so izredna zasedanja voditeljev članic območja evra, bo po njegovih besedah postala resna, ko bo postal zelo jasen njen mandat.

Na vprašanje, ali je vse to dodaten korak k Evropi dveh hitrosti, je Mrak odvrnil, da je gospodarska in denarna unija, kakor koli se že na to gleda, višja in zahtevnejša faza ekonomske povezave, zato se mu taki predlogi ne zdijo nekaj posebnega.

Glede tega, ali naj se to vključi v zakon ali ustavo, težko sodi. V slovenskem primeru se govori o novem zakonu o javnih financah in glede na slovenske izkušnje z referendumi bi bilo mogoče bolje, če v ustavi. A za normalne razmere bi moralo biti dovolj, da so ta določila v zakonu, pravi Mrak.

Kot je zatrdil Mrak, je o predlogih Merklove in Sarkozyja premalo uradno znanega za resnejše sodbe, kolikor pa je izvedel iz medijev, pa meni, da je kar nekaj predlogov koristnih za Slovenijo. "Če ne drugo, nas bodo prisilili v stvari, za katere vemo, da jih moramo narediti," je prepričan.

"Tesnejša koordinacija gospodarskih in fiskalnih politik neizogiben ukrep"
Poleg Mraka je na na razkorak med hitrostjo dogodkov na finančnih trgih in počasnostjo političnega odločanja v EU-ju opozoril tudi pomočnik urednika britanskega časnika Financial Times in glavni dopisnik za Nemčijo Quentin Peel. Oba vidita tesnejšo koordinacijo gospodarskih in fiskalnih politik kot neizogiben ukrep, saj naj bi imela evropska denarna unija temeljno pomanjkljivost, ki je odsotnost skupne fiskalne moči ob skupni denarni politiki. To pomanjkljivost bo v prihodnje tako ali drugače treba odpraviti.