Odstopu finančnega ministra Vitorja Gasparja, ki velja za tvorca portugalske varčevalne politike, je sledil še odstop zunanjega ministra Paula Portasa, ki je tudi vodja majhne koalicijske konservativne stranke Demokratski in socialni center - Ljudska stranka (CDS-PP), kar bi lahko pomenilo skorajšnji razpad vladne koalicije.

Portugalski premier Pedro Passos Coelho tudi po odstopih ostaja neomajen in zatrjuje, da se ne misli umakniti in pustiti države na cedilu.

Zaradi krize se je zahtevana donosnost na portugalske državne obveznice povzpela že čez osem odstotkov, kar v primerjavi s torkom pomeni kar 1,5-odstotno zvišanje. Poleg tega je padla vrednost delnic na lizbonski borzi ter drugih borzah v Evropi. Vrednost izgublja tudi evro.

V Bruslju so portugalske oblasti pozvali, naj jim čim prej postrežejo s pojasnili glede nastalih političnih razmer. "Trenutne krhke razmere zahtevajo veliko mero odgovornosti od vseh političnih strank. Razmere je treba razjasniti čim prej," je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, sicer Portugalec.

Slovo slovesu pridne učenke
Zaskrbljenost trgov izvira predvsem iz bojazni, da bi odstopi ministrov pripeljali do razpada koalicije in s tem do predčasnih volitev, kjer bi lahko zaradi splošnega nezadovoljstva nad varčevalnimi ukrepi slavile predvsem stranke, ki bi nasprotovale politiki zategovanja pasu.

A tudi če ne bo predčasnih volitev, je jeza Portugalcev vse večja in bi lahko zato po ocenah analitikov država le s težavo še naprej veljala za najbolj pridno učenko med ranljivimi državami evrskega območja. Ob tem se znova omenja, da bi država lahko potrebovala nov sveženj finančne pomoči.

Vlada v Lizboni je do zdaj dosledno izvajala program, ki ji ga je v zameno za 78 milijard evrov pomoči predpisala t. i. trojka in predvideva uravnoteženje javnih financ z varčevalnimi ukrepi in višjimi davki, kar je Portugalsko pahnilo v globoko recesijo, vse višja pa je tudi brezposelnost.