Po besedah hrvaške zunanje ministrice bi bilo za javnost postopka treba spremeniti arbitražni sporazum, kar pa bi pomenilo podaljševanje postopka. "Kar se Hrvaške tiče, je lahko tako, kot si kdo želi, a arbitražni sporazum je mednarodni dogovor in v skladu z njim ne more biti, kakor koli se kdo spomni, v njem je določeno, da je postopek zaprt za javnost," je Pusićeva dejala ob koncu seminarja podmladka stranke HNS.

Ob tem je ocenila, da bi bil de facto edini učinek slovenske pobude o javnosti postopka zavlačevanje reševanja problema. Vsaka sprememba bi namreč zahtevala postopek, enak postopku sprejemanja sporazuma, ki sta ga med drugim ratificirala parlamenta Slovenije in Hrvaške, v Sloveniji pa je bil poleg tega potrjen na referendumu, je spomnila.

"Kar se Hrvaške tiče, je lahko tako ali drugače, a predpisov, zakonov in mednarodnih dogovorov se bomo držali. Čim prej bo ta celotna situacija rešena, bolje bo. (...) Ne razumem, zakaj bi bilo v interesu kogar koli, da se odnosi med Hrvaško in Slovenijo slabšajo. Gre za dve sosednji državi, ki sta zainteresirani, da ljudje živijo normalno v miru, in politika ne bi smela ustvarjati sporov med njimi," je bila jasna Pusićeva.

Drenikova: Dogovor o javnosti je mogoč v vseh fazah postopka
Slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik je glede pobude Ljubljane za javnost obravnave nedavno pojasnila, da je glede na arbitražna in postopkovna pravila dogovor o tem med Slovenijo in Hrvaško mogoč v vseh fazah postopka. "Slovenski predlog ni v nasprotju z arbitražnim sporazumom. Nasprotno, po naših informacijah bi stalno arbitražno sodišče sprejelo tak predlog, seveda pod pogojem, da se tudi Hrvaška z njim strinja," je pojasnila.

Slovenski vs. hrvaški predlog glede BiH-a
Pusićeva je odgovorila tudi na vprašanje, kako komentira izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da je slovenska pobuda za hitrejše približevanje BiH-a Evropski uniji boljša od hrvaške. Pusićeva meni, da je pomembno predvsem to, da se na BiH v času spreminjanja geopolitične situacije ne pozabi. "Po mojem mnenju so dobrodošle vse pobude in vsak, ki želi razmišljati o tej temi, dobro je, da se jo uvrsti na dnevni red," je izpostavila Pusićeva.

Erjavec je sicer nedavno predlagal, da bi težave v BiH-u reševali s pomočjo visokega dialoga, kakršen je pod okriljem EU-ja potekal med Beogradom in Prištino. Pusićeva medtem predlaga, da se naloge, ki jih EU BiH-u postavlja kot pogoj za napredek njeni poti proti EU-ju, rešujejo v okviru posebej oblikovanega procesa.