Sodišče odločitve o datumu in podrobnosti te faze postopka še ni sporočilo. Obstaja tudi možnost, da bi sodišče dopustilo tudi tretjo fazo pisnega postopka oz. odgovor na protimemorandum.

Hrvaška in Slovenija sta si namreč februarja izmenjali memoranduma za arbitražo o meji, v katerih sta predstavili svoje poglede na potek meje med državama, devet mesecev pozneje pa še odgovore na ta stališča oziroma "protimemoranduma".

Arbitražni sporazum sicer odgovora na protimemoranduma ne predvideva, vendar to dovoljujejo izbirna pravila arbitražnega sodišča, ki jih arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško omenja. Običajno gre pri tem predvsem za razjasnitev nekaterih dejstev, ne pa toliko za pravno utemeljevanje.

Na zunanjem ministrstvu, kjer so zaradi tajnosti celotnega arbitražnega postopka precej skopi z informacijami, neuradno tretji fazi ne bi nasprotovali. Ta faza pa naj bi potekala še pred ustno obravnavo in ne bi smela vplivati na časovni potek, ki je, kot je razbrati, okvirno že dogovorjen.

Kdo se bo prvi ustno zagovarjal?
Pri določitvi datuma začetka ustne obravnave naj bi bila pomembna tudi odločitev sodišča, katera stran bo začela prva in katera končala ter koliko krogov bo, podobno kot pri pisni argumentaciji, potrebnih.

Po navadi ena država začne s predstavitvijo primera, druga na to odgovori in predstavi svoje argumente, zatem nanje odgovori še prva, druga pa ima potem zadnjo besedo. Vmes lahko sodišče postavi vprašanja, izvede zaslišanja strokovnjakov ali prič in podobno.

Postopek ustne obravnave je običajno precej intenziven, saj si posamezne obravnave sledijo na dva ali tri dni. Na obravnavi pa sta ob sodnikih prisotni celotni delegaciji držav.

25-članska slovenska delegacija
V slovenski delegaciji bo predvidoma 25 ljudi, in sicer agentki Simona Drenik in Mirjam Škrk, odvetniki Alain Pellet, Michael Wood, Daniel Müller in Rodman Bundy, njihovi asistenti ter drugi člani strokovne skupine za arbitražo na MZZ-ju in strokovnjaki, predvsem kartografi in hidrografi.

Običajno tovrstne ustne obravnave potekajo približno dva tedna, glede na zahteve arbitražnega sporazuma pa bo morala biti obravnava tajna, torej bo potekala za zaprtimi vrati.

Sodišče nato začne razsojati
Po koncu ustne obravnave se bo za obe državi končalo dejavno sodelovanje v postopku, sodišče pa se bo "umaknilo" na razsojanje na podlagi argumentacije in dokaznega gradiva. Pred izrekom sodbe se bo sicer še lahko odločilo tudi za posebno zaslišanje neodvisnega strokovnjaka ali pa morda celo za obisk na terenu, da bi razjasnili morebitne nejasnosti.

Razsodbo naj bi nato izrekli v prvi polovici leta 2015. Sodniki imajo v arbitražnem sporazumu zapisan poziv, naj odločitev državama sporočijo čim prej, vendar bi se to, sodeč po obsežnosti primera, težko zgodilo že v letu 2014.