Špekulacije, da Grčiji ne bo uspelo ostati nad vodo in da se bo vrnila k drahmi, se stopnjujejo. Če bo močno zadolžena država bankrotirala in opustila evro, bodo evrske in druge države utrpele izgube do 307,8 milijarde evrov, če bo zgolj plačilno nesposobna, pa do 331 milijard evrov izgube. Najbolj bi bili prizadeti Nemčija in Francija.

Izračunane izgube med drugim vključujejo vsoto sredstev, ki so jih države prispevale v oba svežnja finančne pomoči Atenam, nakupe grških državnih obveznic in različna jamstva. Ne upoštevajo pa odpisa grškega dolga zasebnih upnikov, predvsem bank in zavarovalnic, je ta teden objavil inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna.

Razlog za nervozo
Izračuni so slaba novica zlasti za največji gospodarstvi evropske monetarne unije. Nemčija bo ob morebitnih grškem bankrotu in opustitvi evra utrpela do 82,2 milijarde, Francija pa do do 61,7 milijarde evrov izgub, če bo Grčija zgolj plačilno nesposobna, pa bo Berlin imel do 88,7 milijarde, Pariz pa do 66,6 milijarde evrov izgub, navaja Ifo.

Drugi program pomoči začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), dogovorjen februarja letos, je težak 73,9 milijarde evrov. Nemški del znaša 21,5 milijarde, francoski pa 16,1 milijarde evrov. IMF v okviru drugega programa Atenam pomaga z 1,6 milijarde evrov. Tako nemški kot francoski delež sta vredna po 100 milijonov evrov.

Države imajo trenutno v lasti za 45 milijard evrov grških državnih obveznic, od tega Nemčija za 12,4 milijarde, Francija pa za 9,3 milijarde evrov. Milijardne izgube so povezane tudi z različnimi jamstvi.