Tako bi lahko izpolnila pogoje za pridobitev novega obroka več kot 100-milijardne pomoči, s čimer bi ostala plačilno sposobna. Borze so sicer pozitivno sprejele včerajšnje napovedi predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je v Londonu namignil na ukrepanje banke za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice evrskega območja, kot sta Španija in Italija.

Finančni trgi so včeraj slišali kar nekaj poudarkov o kratkoročnih ukrepih za umiritev krize. Besede direktorja centralne banke Draghija sicer same po sebi niso razkrile veliko, a je z besedami "v okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo" spomnil na besede, ki jih je lani v tem času uporabil njegov predhodnik Trichet, ko je ECB okrepljeno odkupoval obveznice, da bi Španijo in Italijo obvaroval pred pritiski finančnih trgov.

Krepak poudarek za omilitev pritiska je ponudil tudi francoski finančni minister Pierre Moscovici, ki se je zavzel za to, da bi zdajšnji začasni mehanizem za pomoč državam evrske skupine lažje odkupoval državne obveznice, kar je še eden izmed ukrepov, ki bi utegnili omiliti pritiske trgov na ceno zadolževanja predvsem članic evrskega juga. Izjave sledijo odločitvi bonitetne agencije Moody's, ki je pred dnevi napovedala mogoče znižanje bonitetne ocene tudi za Nemčijo zaradi posledic morebitnega reševanja Španije in Italije ter izhoda Grčije iz evrskega območja.

Včeraj je v Atenah predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso zatrdil, da je Grčija del evropske družine in evrskega območja in da želijo, da tako tudi ostane. Pri tem je očiten poudarek na tem, naj Grčija uresniči svoje obljube, Barroso pa je obenem znova poudaril, da Evropska komisija intenzivno oblikuje obrise bančne unije.

Iz Bruslja za Radio Slovenija, Druga jutranja kronika