Evropska banka za obnovo in razvoj za letos napoveduje padec gospodarskih dejavnosti v Sloveniji, poleg tega pa še na Madžarskem in Hrvaškem. Dobro bo šlo Poljski in Slovaški.

BDP bo po napovedih v Sloveniji letos padel za 2 odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. V poročilu EBRD-ja navajajo, da bodo vladni varčevalni ukrepi vplivali na povpraševanje, še vedno je skromen izvoz, vladi pa ni uspelo pritegniti vlagatelja v NLB. Dosegla pa je sporazum s sindikati, kar je dober obet za prihodnje reforme.

Sanacija bank je nujna
Po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana je EBRD dal jasno vedeti, da slovensko gospodarstvo ne bo začelo spet rasti, dokler vlada ne bo sanirala bank. Te so v zelo slabem stanju, saj slabe terjatve trenutno znašajo od 6 do 8 milijard evrov, stanje pa se poslabšuje iz meseca v mesec, piše Damijan na svojem blogu.

Če se vlada sama odloči za sanacijo bank, se bo po njegovih besedah v letu 2013 javnofinančni primanjkljaj Slovenije iz načrtovanih 3 odstotkov BDP-ja povečal na od 20 do 28 odstotkov BDP-ja, javni dolg pa bo v vsakem primeru prekoračil maastrichtsko mejo. Tudi na Irskem je tekoči fiskalni primanjkljaj med sanacijo bank v letih 2009 in 2010 poskočil na 14,2 in 31,3 odstotka BDP-ja. "Prav tako bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo."

Obstaja rešitev brez rušenja javnih financ
Zato bi po njegovem mnenju Slovenija morala po vzoru Grčije, Irske, Španije in Portugalske zaprositi za pomoč EU-ja. Konec junija se je odprla možnost, da države EU-ja sanacije bank ne prenesejo v javne finance, saj je bila sprejeta odločitev o možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz skupnega mehanizma ESM-ja. "Ta rešitev omogoča, da slovenska vlada sanira bančni sistem, ne da bi naenkrat močno destabilizirala srednjeročne javne finance in ne da bi hkrati močno povečala javni dolg," pravi Damijan in dodaja, da bi sicer tudi v tem primeru morali prositi za pomoč, a le za prizadete banke.

"Razlika je v posledicah za ekonomsko politiko: v prvem primeru se mora država prejemnica pomoči popolnoma odpovedati lastni ekonomski politiki in sledi le navodilom EK-ja in ECB-ja glede fiskalne konsolidacije (varčevanja), v drugem pa ohrani samostojno ekonomsko politiko, odpove pa se lastnini v bankah," dodaja.

Kriza se širi na Vzhod
Kriza se po napovedih EBRD-ja vse bolj širi na Vzhod, zlasti v Rusijo. Napoved rasti ruskega BDP-ja za leto 2013 je glede na maj znižana za 1-odstotno točko na 3,3 odstotka. Letos pričakujejo 3,1-odstotno rast, medtem ko so prvotno pričakovali 4,2-odstotno rast.

Še posebej ranljiva ob dogodkih v evrskem območju po podatkih EBRD-ja ostaja jugovzhodna Evropa, zlasti Romunija in Srbija.