V Grčiji, deželi z nekaj več kot enajstimi milijoni prebivalcev, pod pragom revščine živi kar dva milijona ljudi. Foto: EPA
V Grčiji, deželi z nekaj več kot enajstimi milijoni prebivalcev, pod pragom revščine živi kar dva milijona ljudi. Foto: EPA

Evropska komisija je objavila nove podatke javnomnenjske raziskave Eurobarometer o socialnih učinkih gospodarske in finančne krize. Državljane 27 držav članic Unije so o njihovem socialnem položaju spraševali maja letos. Letošnje leto je sicer EU razglasila za evropsko leto, posvečeno boju proti revščini in socialni izključenosti.

Pred dnevi so se voditelji držav članic Unije sicer zavezali, da bodo 20 milijonov državljanov do konca naslednjega desetletja, torej do leta 2020, iztrgali iz pekla revščine in socialne izključenosti, a podatki kažejo, da jih v doseganju tega cilja čaka še dolga pot.

Tri četrtine vprašanih: revščina se je povečala
Po Eurobarometru se namreč vedno več ljudi s težavo prebije skozi mesec, saj je kar tri četrtne vprašanih Evropejcev prepričanih, da se je revščina v njihovi državi v zadnjem letu povečala. Tega mnenja je 85 odstotkov vprašanih Grkov, 83 % Francozov, 82 % Bolgarov, 77 % Romunov in 68 % Slovencev.

V nekaterih državah pa pričakujejo še slabše čase. Tako sedem izmed desetih Romunov in Grkov meni, da se bo finančni položaj v njihovem gospodinjstvu v nekaj mesecih še poslabšal, medtem ko so v primerjavi z zadnjimi anketami, opravljenimi julija lani, bolj optimistični postali Latvijci, Litovci in Madžari.

Okoli 30 odstotkov vprašanih državljanov EU-ja je vse težje kos tudi stroškom zdravstvenih storitev in nege otrok. Tega mnenja je tudi 31 odstotkov Slovencev.

"Revščina je največja težava EU-ja"
Evropski komisar za delo, socialne zadeve in vključenost Laszlo Andor je ob tem dejal: "Izsledki raziskave potrjujejo, da je revščina glavna težava v Evropski uniji in da trenutni gospodarski in finančni položaj razmere še slabša. Kriza je že zahtevala svoj davek in precejšnji del ljudi se s težavo prebija iz meseca v mesec."

Po naključnem vzorcu so med 18. in 22. majem prek telefona anketirali 25.600 ljudi iz vseh držav članic Unije.