"Na podlagi tega, kar vemo zdaj, bo takšno sodelovanje zanimivo tudi za Slovenijo, ki bi želela biti zraven," je dejal minister.

Podobna je bila po ministrovih besedah reakcija skoraj vseh držav, z izjemo nevtralnih. Vodje diplomacij skoraj vseh sodelujočih držav so se tudi strinjali, da je dogovor trojice dobra podlaga za soglasje sedanjih in prihodnjih članic pri oblikovanju prihodnje ustavne pogodbe na medvladni konferenci. "Vrsto podrobnosti bo sicer še treba razdelati, vendar smo dobili podlago, ki bo omogočila dogovor o obrambi na vrhu v Bruslju decembra," je dejal Rupel.

Tesnejše obrambno sodelovanje članic EU-ja, ki bi to želele
Kot je pojasnil Rupel, vodje diplomacij omenjene trojice sicer dogovora še niso predložili na papirju, temveč so predstavili le njegove okvirne obrise. Ti temeljijo na z osnutkom ustavne pogodbe predvidenem "strukturiranem sodelovanju", ki naj bi omogočilo tesnejšo obrambno integracijo tistih članic EU-ja, ki bi to želele. Ta bo odprta za vse, obenem pa naj bi bila prožna in pregledna, sodelovanje koliko držav bo minimalni pogoj, pa je še stvar razprave.

Kaj predvideva dogovor
EU naj bi tudi imel svoje zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških operacij, in sicer stalno enoto za načrtovanje s sedežem v vojaškem poveljstvu zveze Nato v belgijskem Monsu, ki bi bila pristojna za vse operacije, v katerih bi se povezava naslonila na zmogljivosti Nata, ter samostojno enoto za strateško načrtovanje s sedežem v Bruslju, ki bi bila aktivirana za operacije, ki bi jih povezava izvajala samostojno. Pri tem v nobenem primeru ne bi šlo za podvajanje z zavezništvom.

Ustavna pogodba naj bi predvidela tudi določbo o medsebojni obrambi, po katerem naj bi državi, ki bi bila napadena, na pomoč priskočile druge članice. Ta določba naj bi sicer jasno poudarila, da je za evropske članice zveze Nato temelj kolektivne obrambe še vedno zavezništvo, zapisana pa naj bi bila na način, ki bo sprejemljiv tudi za nevtralne članice EU-ja, kot so Avstrija, Irska in Finska.

Rupel zadovoljen s pogovori v Neaplju tudi glede institucionalnih vprašanj
Sicer pa je zunanji minister Dimitrij Rupel ob koncu dvodnevnega konklava zunanjih ministrov EU-ja izrazil zadovoljstvo s pogovori v Neaplju. Kot je dejal, je bi napredek dosežen tudi pri institucionalnih vprašanjih. Glede sestave Evropske komisije že prevladuje misel, da je enakopravnost vseh komisarjev nujna. Na veliko razumevanja je naletela tudi zahteva po dvigu minimalnega števila evropskih poslancev na članico iz štiri na pet. Približevanje je opazno celo pri opredelitvi kvalificirane večina za sprejemanje odločitev.