Kot je pojasnil minister Rupel, imajo do Rusije praviloma "bolj trda stališča" tiste države članice, "ki so imele v preteklosti več težav z nekdanjo Sovjetsko zvezo". Opozoril je, da si nekateri v EU-ju očitno želijo konfrontacije z Rusijo, vendar pa bi ta "lahko bila kontraproduktivna".

Minister Rupel je pojasnil, da se pred ponedeljkovim izrednim vrhom EU-ja o krizi v Gruziji omenja možnost prekinitve pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo, in poudaril, da je ta ideja njemu osebno "zelo tuja".

EU mora v odnosu do Rusije predvsem vztrajati, "da se spoštuje to, kar je bilo dogovorjeno", pravi Rupel, in to je spoštovanje dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga ob posredovanju francoskega predsednika in predsedujočega uniji Nicolasa Sarkozyja podpisala ruski in gruzijski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Mihail Sakašvili.

EU v en glas: Ruske sile nazaj na položaje
Osnovna zahteva EU-ja je umik ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom konflikta 8. avgusta, še pravi Rupel in dodaja, da obstaja glede tega v EU-ju popolno soglasje.

Evropski voditelji naj bi v ponedeljek sicer dosegli enotno stališče glede reševanja gruzijsko-ruske krize ter določili mehanizme za nadzor premirja v Gruziji, govorili pa bodo tudi o humanitarni pomoči Gruzijcem, vključno z organizacijo donatorske konference, še dodaja Rupel.

Rupel: Kosovo je problem siu generis
Minister Rupel je sicer kot "zelo neumno" in "napačno" zavrnil tezo, da naj bi krizo v Gruziji, ki izvira iz zahtev gruzijskih separatističnih regij Južna Osetija in Abhazija po neodvisnosti, sprožilo februarsko priznanje Kosova. Kot je poudaril, je Kosovo problem sui generis, poleg tega pa je pri Kosovu prišlo do koordiniranega delovanja mednarodne skupnosti, zato ga na na noben način ni mogoče primerjati z razmerami v Gruziji.