Po opozorilu Evropske unije, da je plinski projekt Južni tok ruskega energetskega velikana Gazprom v nasprotju z evropskimi predpisi oziroma s t. i. tretjim energetskim svežnjem, je Bolgarija ustavila njegovo gradnjo.

"Ukazal sem ustavitev vseh del. O nadaljnjem razvoju dogodkov se bomo odločili po posvetu z Brusljem," je v sporočilu za javnosti po srečanju z ameriškimi senatorji sporočil bolgarski premier Plamen Orešarski.

Bolgarija je za izgradnjo svojega dela Južnega toka 27. maja izbrala konzorcij pod vodstvom ruske družbe Strojtransgaz, kar je sprožilo nezadovoljstvo EU-ja in ZDA. Omenjena ruska družba je sicer tarča ameriških sankcij zaradi krize v Ukrajini.

Na odločitev vlade v Sofiji se je odzval ruski veleposlanik pri EU-ju Vladimir Čižov, ki je dejal, da se je težko znebiti občutka, da je Evropska komisija začetek gradnje bolgarskega odseka Južnega toka blokirala izključno iz političnih razlogov.

Strojtransgaz ni tarča sankcij EU-ja
Čižov je opozoril, da EU proti Strojtransgazu ni sprejel sankcij. Trenutno situacijo je ocenil kot "test sposobnosti EU-ja, da svoje politike izvaja neodvisno od ZDA". Spomnil je še, da je bolgarska odločitev padla po obisku izredno protimoskovskega ameriškega senatorja Johna McCaina v Sofiji.

Bruselj meni, da Bolgarija z izbiro ruskega izvajalca izgradnje plinovoda krši tretji energetski sveženj, ki prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na območju EU-ja.

Sofija prav tako razpisa ni objavila v uradnem listu EU-ja. Pravni okvir za delovanje plinovoda na ozemlju EU-ja zdaj preučuje delovna skupina strokovnjakov Evropske komisije in Rusije.

Različni signali iz Sofije
Po Orešarskem se je oglasil tudi bolgarski energetski minister Dragomir Stojnev, ki je pojasnil, da se Bolgarija ni odpovedala gradnji plinovoda Južni tok in verjame, da bodo projekt dokončali, ko bodo rešili vsa vprašanja okoli njega.

"Če situacijo pogledamo iz strateškega vidika in brez čustev, potem je projekt Južni tok nepreklicen in pomemben za Evropo in Bolgarijo," je dejal Stojnev, ki je prepričan, da bo projekt okrepil energetsko varnost države in spodbudil njeno gospodarstvo.

Na ruskem ministrstvu za energijo so povedali, da iz Sofije, glede ustavitve gradnje Južnega toka, niso dobili nobenega obvestila. Dodali so, da bi lahko o tem vprašanju govorili na novem krogu rusko-ukrajinskih pogovorov o plinu pod pokroviteljstvom EU-ja.

V Moskvi ob tem poudarjajo, da so bili sporazumi s tranzitnimi državami Avstrijo, Bolgarijo, Madžarsko, Grčijo, Srbijo, Slovenijo in Hrvaško, ki so sporni, sklenjeni že leta 2008, ko nove evropske energetske zakonodaje še ni bilo.

V Srbiji se dela nadaljujejo
Po izjavah srbske ministrice za promet in infrastrukturo Zorane Mihajlović, da so gradnjo ruskega plinovoda ustavili tudi v Srbiji zaradi zaostanka v Bolgariji, se je oglasil srbski premier Aleksandar Vučić, ki je zatrdil, da se dela na srbskem odseku Južnega toka nadaljujejo skladno z načrti.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je dejal, da bodo pozorno spremljali, kako se bodo zadeve v povezavi z Južnim tokom reševale v članicah EU-ja. Srbija je sicer edina država, po kateri naj bi potekal plinovod, ki ni članica Unije. Predvidena dolžina trase plinovoda na srbskem ozemlju je 422 kilometrov.