Severin se je znašel sredi korupcijske afere, zaradi katere sta že odstopila slovenski evropski poslanec Zoran Thaler in avstrijski Ernst Strasser. Afero, v kateri se je znašel tudi Španec Pablo Zalba Bidegain, je marca razkril Sunday Times. Po poročanju britanskega časnika so bili omenjeni pripravljeni sprejeti denar - 100.000 evrov letno - v zameno za vplivanje na evropsko zakonodajo z vlaganjem dopolnil, ki so jih zahtevali novinarji časnika pod krinko lobistov.

EP ne odloča o krivdi
Poslanci, ki so Severinu imuniteto v Bruslju odvzeli z dvigom rok, so poudarili, da ni naloga Evropskega parlamenta, da izraža mnenja glede krivde poslanskega kolega oz. da ocenjuje, ali dejanja, ki se mu jih očita, upravičujejo pregon proti njemu.

Severin, v preteklosti tudi namestnik romunskega premierja, je poudarjal, da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja, a je moral po izbruhu afere izstopiti iz politične skupine evropskih socialistov in demokratov (S&D), s čimer je postal samostojni poslanec. Romunska agencija za boj proti korupciji je konec marca proti njemu zaradi afere uvedla preiskavo. Romunski preiskovalci bodo tako dobili dostop do Severinove sicer zapečatene pisarne v Evropskem parlamentu.

Administrativna preiskava Olafa
Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) je dobil dovoljenje za "administrativno preiskavo" korupcijske afere, ne pa tudi za "kazenske preiskave", je pred časom sporočil predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek.

Zagnan skupni register lobistov
Komisar Maroš Šefčovič je zagnal skupni register lobistov Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ki je sicer eden izmed ukrepov v odzivu na omenjeno afero. "V register so vključeni vsi pravi lobisti, pa tudi nevladne organizacije, raziskovalci, instituti, vsi, ki skušajo vplivati na evropsko politiko," je izjavil komisar Šefčovič, ko je zagnal skupni, sicer prostovoljni, register Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Obe evropski instituciji sta do zdaj imeli vsaka svojega, v register Komisije pa je vključenih že več kot 14 tisoč različnih organizacij.

Najhujša sankcija - izključitev iz registra
"Vsi ki se bodo prijavili, bodo morali spoštovati zelo zahteven kodeks vedenja, kar bo pozitivno vplivalo na način njihovega dela," je še povedal komisar in dodal, da bodo resničnost podatkov preverjali neprestano. Kar nekaj lobistov naj v preteklosti ne bi navajalo pravih podatkov o svojih dohodkih. Komisar jim je zagrozil tudi z neprestanim naključnim preverjanjem, kot najhujšo sankcijo pa navedel izključitev iz registra, ki bo seveda javno objavljena. Komisarjeve izkušnje do zdaj kažejo, da se opozorjene organizacije po navadi pozitivno odzovejo na opozorila, je za Radio Slovenija poročala Meta Dragolič.