Slovenski zunanji minister se je udeležil neformalnega zasedanja vodij diplomacij članic EU-ja, ki je potekalo v Köbenhavnu. Neformalno srečanje je namenjeno pripravi nizu diplomatskih stališč EU-ja v bolj sproščenem ozračju za lažje sprejemanje odločitev na formalnih zasedanjih.

V razpravi glede Belorusije po Erjavčevih besedah Slovenija ni doživela nobene kritike, ker je pri odločanju o sankcijah "ščitila svoje interese", saj v razpravi o gospodarskih sankcijah ta primer ni bil izpostavljen.

Februarja je Slovenija nasprotovala temu, da bi bil na kazenski seznam posameznikov, ki sodelujejo z režimom beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, uvrščen samo en poslovnež, to je Jurij Čiž, ki je povezan s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobilo posel v vrednosti 100 milijonov evrov.

Slovenija je do seznama izrazila zadržke in nato je bil dosežen kompromis, da se najprej sprejmejo sankcije proti sodnikom in nekaterim funkcionarjem, do marčevskega zasedanja pa se zbirajo predlogi za sestavo kazenskega seznama poslovnežev.

Erjavec opozarja na previdnost pri sankcijah
Po besedah slovenskega ministra ta izkušnja kaže, da potrebujemo enoten pristop in da morajo sankcije enakopravno prizadeti vse članice EU-ja. Poleg tega je treba k tej težavi pristopiti celoviteje, da bodo sankcije učinkovitejše.

Erjavec pričakuje, da bo na novem kazenskem seznamu beloruskih poslovnežev, o katerem bodo govorili na zasedanju čez dva tedna, "nekaj več imen" in ne samo Čiž.

"Vendar so to ugibanja, tako da bomo videli v Bruslju. Pričakujem korak naprej," je še dejal Erjavec in zatrdil, da bo Slovenija podprla sankcije proti Belorusiji, če na seznamu ne bo samo Čiž, ampak tudi drugi beloruski poslovneži.

Erjavec meni, da je treba gospodarske sankcije uporabljati zelo previdno, saj lahko "udarijo nazaj in to smo lahko videli v primeru Irana, ko so nekatere naftne družbe v EU-ju zašle v težave".

Ostrejše sankcije proti Siriji
Ministri so se strinjali, da EU še zaostri sankcije proti režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada, dokončno odločitev o tem pa bodo sprejeli čez dva tedna na formalnem zasedanju, medtem ko vojaško posredovanje "ne pride v poštev", je dejal Erjavec in dodal, da so v EU-ju optimisti "glede Sirije".

EU namerava na predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton ustanoviti položaj posebnega predstavnika za človekove pravice, ki bo spodbujal evropske vrednote, kot so človekove pravice, demokracija in pravna država. Erjavec je povedal, da so njeno idejo podprli soglasno.

Za evropske diplomatske hiše
Erjavec je na srečanju poudaril, da zlasti male članice EU-ja pričakujejo boljše sodelovanje z evropsko diplomatsko službo, konkretno z delegacijami EU-ja, pri čemer se mu zdi dobra možnost za izboljšanje sodelovanja zamisel o skupnih evropskih diplomatskih hišah, v katerih bi skupaj delovali na posameznih točkah po celotnem diplomatskem omrežju EU-ja.

Pri ideji evropskih hiš gre za to, da bi bili nacionalni veleposlaniki in delegacije EU-ja nastanjeni na isti lokaciji, s čimer bi tudi privarčevali. "Ideja je tu, za tehnično izvedbo pa je več možnosti," je dejal Erjavec in dodal, da bo to bolj zanimivo za male članice, ki niso tako finančno močne, kot sta na primer Francija ali Nemčija.

To je še toliko pomembneje za Slovenijo, ki bo morala še letos krčiti svojo diplomatsko-konzularno mrežo. Erjavec je povedal, da se razmišlja o zmanjšanju števila veleposlaništev v Skandinaviji ter zaprtju veleposlaništva na Portugalskem in konzulata v New Yorku.