Podrobnosti proračuna za prihodnjih sedem let še niso znane, a zgornja meja za zaveze naj bi ostala 960 milijard evrov, kot je bilo v kompromisnem predlogu.

"Imamo dogovor! Evropski svet se je dogovoril o večletnem finančnem okviru za preostalo desetletje. Splačalo se je čakati," je tvitnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Slovenija je v pogajanjih o evropskem proračunu izboljšala svoj položaj neto prejemnice v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom, je po koncu vrha v Bruslju poudaril premier Janez Janša. Gre za 370 milijonov evrov na leto, je pojasnil predsednik vlade in dodal, da bo ta sredstva Slovenija "krvavo potrebovala".

To bo prvič v zgodovini EU-ja, da bo nov večletni proračun siromašnejši od predhodnega. V primerjavi s sedanjo finančno perspektivo 2007-2013, sprejeti kompromis predvideva zmanjšanje za 34 milijard evrov. Za zaveze je z 960 milijardami evrov namenjeno točno en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BNI) EU-ja.

Van Rompuy je na novinarski konferenci po koncu maratonskega zasedanja voditeljev povedal, da proračunski dogovor ni popoln za nikogar, a da je v njem za vsakogar veliko.

Dogovor sprejet soglasno
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da bi komisija sicer res raje videla dogovor, ki bi bil bliže njenemu izvirnemu predlogu, a mora priznati, da je dogovor največ, kar je bilo mogoče uskladiti, da so ga članice potrdile soglasno. Je pa dogovorjena vsota po Barrosovih besedah manj od želenih sredstev glede na politike in ukrepe EU-ja v naslednjih letih.

Belgijec na čelu Evropskega sveta je povedal, da je na dogovor treba gledati z več vidikov. Zatrdil je, da je usmerjen v prihodnost in realističen ter da odgovarja na ključne izzive današnjega časa. Zagotovil je, da se kljub splošnemu krčenju javne porabe po Evropi povečujejo sredstva za programe, usmerjene v razvoj, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus za vse.

Obenem pa je priznal, da voditelji preprosto niso mogli prezreti javnofinančne realnosti po Evropi, zato gre za proračun zmernosti. Proračun po njegovih besedah vsebuje tudi spodbude za boljšo porabo sredstev in krepi nadzor.

Ob tem pa proračun po Van Rompuyevih besedah odgovarja tudi na ključne izzive današnjega časa. Šest milijard evrov so tako voditelji namenili za novo pobudo za zaposlovanje mladih. Posebna pozornost naj bi bila posvečena tudi najbolj ranljivim članicam, tako da bodo te s strukturnimi in kohezijskimi sredstvi lahko izvajale potrebne investicije.

Prepričevanje evropskih poslancev
Irsko predsedstvo bo zdaj zagnalo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna. Van Rompuy se zaveda, da dogovora brez soglasja parlamenta ne bo. Povedal je, da je današnji dogovor izraz kolektivne odgovornosti voditeljev. Ti so tako svoj del odgovornosti izkazali, Belgijec pa evropske poslance poziva, naj tudi oni prevzamejo svoj del odgovornosti.

Vodje štirih največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu (EPP, S&D, Alde in Zeleni) so danes v skupnem sporočilu za javnost že zapisali, da proračunskega dogovora v trenutni obliki ne bodo potrdili. Po njihovem prepričanju ta ne krepi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, temveč jo celo slabi. Ob tem obžalujejo, da se Van Rompuy z njimi ni pogovarjal in usklajeval.

Van Rompuy je zatrdil, da so bili s parlamentarci v stalnem stiku, opozoril pa je, da proračun ni "računovodska operacija", temveč je od njega odvisna usoda celih regij in blaginja družbenih skupin. Zato je poslancem sporočil, naj temeljito premislijo, preden dogovor zavrnejo.

Zagotovil je tudi, da so preučili vse oblike večje prožnosti izvrševanja proračuna, vključno s prenosi neporabljenih sredstev v naslednja leta, tako da bi se dane zaveze maksimalno prevedle v dejanska plačila. Pri tem je spomnil, da je že v tekoči finančni perspektivi ta razkorak znašal pet odstotkov.

Tudi Barroso se zaveda, da je pred unijo še težka naloga usklajevanj s parlamentom. Za ta dogovor je po njegovih besedah ključna maksimalna možna prožnost.