Nekdanji britanski premier Tony Blair je mirovni odposlanec ZN-ja za Bližnji vzhod. Bo kmalu tudi predsednik EU-ja? Foto: EPA
Nekdanji britanski premier Tony Blair je mirovni odposlanec ZN-ja za Bližnji vzhod. Bo kmalu tudi predsednik EU-ja? Foto: EPA
Samuel Žbogar
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je zatrdil, da Slovenija ne bo predlagala svojega kandidata za ugledni funkciji EU-ja. Foto: EPA
Alexander Stubb
Finski zunanji minister Alexander Stubb bi na visokih položajih rad videl uravnoteženo zasedenost položajev. Foto: EPA

Čez manj kot dober teden bodo predsedniki držav in vlad članic EU-ja v Bruslju razpravljali o kandidatih za nova visoka položaja EU-ja - za predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko EU-ja.

Čeprav dejanski funkciji ne moreta začeti veljati, vse dokler ne bo uveljavljena Lizbonska pogodba, ki funkciji predvideva, so ob zasedanju v Luksemburgu številni ministri podali svoje mnenje o tem, kakšna naj bi bila novi predsednik in zunanji minister EU-ja.

Britanski zunanji minister David MIliband, ki je po mnenju mnogih glavni kandidat Velike Britanije za predsedniško funkcijo EU-ja in nekakšna vzhajajoča zvezda v Bruslju, je podprl Tonyja Blaira. Poudaril je tudi, da se bo vseh 27 držav članic moralo odločiti, kakšno Evropo želijo, ter se sam zavzel za močno Evropo, ki bo znala odločno govoriti s Kitajsko ali Indijo.


Litovski zunanji minister Vygaudas Ušackas je poudaril, da je EU "superzvezda" in zato na vodilnih položajih potrebuje "superzvezde". O Blairu za predsednika EU-ja pa je menil, da je "dober kandidat", a ob tem kot dobro kandidatko omenil tudi nekdanjo latvijsko predsednico Vike Freiberga.

Finski zunanji minister Alexander Stubb je prav tako poudaril, da bi EU potreboval močnega predsednika in močnega zunanjega ministra. Na vprašanje, ali meni, da bi ta položaj morala zasesti ženska, je odgovoril, da bi na štirih najvišjih položajih EU-ja rad videl uravnoteženo zastopanost spolov.

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je dejal, da bi morala biti kandidata "zaprisežena Evropejca", ter dodal, da Slovenija ne bo predlagala svojih kandidatov.

Čakajo in čakajo na odločitev Češke
Švedsko predsedstvo EU-ju s sprožitvijo uradnih posvetovanj z državami članicami o kandidatih za oba položaja še vedno čaka na jasno sliko na Češkem. "Najprej moramo slišati, kaj bo povedalo češko ustavno sodišče, in videti, ali in kdaj bo češki predsednik Vaclav Klaus podpisal pogodbo," je pojasnila švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström. "Za imenovanje oseb na ta položaja namreč potrebujemo pravno jasnost. Če tega ni, ne moremo odločiti o imenih," je še dejala.

Več naj bi bilo po njenih besedah jasno v torek, ko bo češko ustavno sodišče prvič obravnavalo zahtevo skupine čeških senatorjev o presoji skladnosti dela Lizbonske pogodbe s češko ustavo.