Kljub črpanju 700 milijonov evrov poznavalci niso zadovoljni, saj so bili načrti precej višji. Foto: Thinkstock
Kljub črpanju 700 milijonov evrov poznavalci niso zadovoljni, saj so bili načrti precej višji. Foto: Thinkstock
Kmetijstvo
Na področju kmetijstva je bilo lani počrpanih 210 milijonov evrov iz evropskih skladov. Foto: Bobo

Prejeli smo več kot 700 milijonov evrov, decembra pa dosegli rekord, ko je se je v slovenski proračun steklo 200 milijonov evropskega denarja. Poznavalci kljub temu niso zadovoljni, saj je bilo črpanje precej slabše od načrtovanega. Načrt je namreč predvideval še enkrat več prilivov. Skrb vzbujajoče je, da so zaostanki največji v javnih investicijah, torej tistih, ki jih vodijo država in občine, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Tudi vlada je v proračunu predvidela milijardo bruseljskih sredstev, a jih je Slovenija prejela le dobri dve tretjini. Vasja Rant glede črpanja evropskih sredstev tako opozarja, da je že rebalans proračuna predvidel nižje črpanje evropskih sredstev kot sprva sprejeti proračun.

Najboljši rezultati v kmetijstvu, najslabši pri kohezijskih skladih
Najboljši rezultati so bili tudi lani na področju kmetijstva, ki je prejelo 210 milijonov evrov. Iz strukturnih skladov se je namesto 530 milijonov evrov počrpalo le 365 milijonov, iz kohezijskega sklada pa manj kot sto milijonov evrov. Tudi Rant opozarja, da še posebej izstopa kohezijski sklad, kjer je bilo črpanje le okoli 50-odstotno, odstotki črpanja pa so nizki tudi pri določenih operativnih programih strukturnih skladov, predvsem pri operativnem programu razvoja človeških virov.

Zamude pri črpanju iz kohezijskih skladov, katerih sredstva so namenjena velikim prometnim in okoljskim projektom, so skrb vzbujajoča tudi zato, ker gre za javne investicije. Rant pri tem opozarja, da bi človek pričakoval - glede na to, da gre za področje javnega planiranja -, da bodo rezultati nekoliko boljši, a ne zbujajo zaupanja, da bodo sredstva zagotovo počrpana.

Vlada ob tem zagotavlja, da je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev napredovala in sodi v najboljšo tretjino držav. A je od štirih milijard, ki so bile Sloveniji na voljo v sedemletki, pogodbe sklenila le za dve milijardi, milijardo pa že izplačala iz domačega proračuna. Rant pravi, da črpanje res poteka po določenih fazah, a je potrebna - čeprav imamo časa še nekaj več kot tri leta - previdnost. Težav zaradi zamenjave ministra pa Rant, glede na to, da so mehanizmi črpanja vpeljani, ne pričakuje.