Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila v območju evra novembra stopnja brezposelnosti enaka kot oktobra in 0,2 odstotne točke višja kot novembra lani.

Novembra je bilo v Evropski uniji brezposelnih skoraj kot 23,2 milijona ljudi, od tega v evrskem območju nekaj več kot 15,9 milijona. V primerjavi z oktobrom se je število brezposelnih v Uniji zmanjšalo za 35.000, v območju skupne evropske valute pa za 39.000.

Za tiste države, za katere je imel Eurostat podatke, so imele novembra najnižjo brezposelnost Nizozemska (4,4 odstotka), Luksemburg (4,8 odstotka) in Avstrija (5,1 odstotka). Najvišjo pa so imeli v Španiji (20,6 odstotka), Litvi (18,3 odstotka v tretjem četrtletju) in Latviji (18,2 odstotka v tretjem četrtletju).

V šestih državah so na letni ravni zaznali padec stopnje brezposelnosti, v treh je ostala nespremenjena, v osemnajstih pa se je povečala. V Sloveniji se je na letni ravni stopnja brezposelnosti novembra povečala za 1,1 odstotne točke, na 7,5 odstotka.

Brezposelnost med moškimi se je novembra v območju evra v primerjavi z enakim mesecem lani zvišala z 9,8 na 9,9 odstotka, v sedemindvajseterici pa je ostala nespremenjena pri 9,6 odstotka. Brezposelnost med ženskami se je v enaki primerjavi v evroobmočju zvišala z 9,9 na 10,2 odstotka, v celotni EU pa z 9,2 na 9,6 odstotka.

Med mladimi do 25 let je bila novembrska stopnja brezposelnosti pri 20,7 odstotka v območju evra in 21 odstotkih v celotni Uniji.

Najnižjo stopnjo brezposelnosti so med mladimi zaznali na Nizozemskem (8,4 odstotka), v Nemčiji (8,6 odstotka) ter v Avstriji (10,3 odstotka), najvišjo pa v Španiji (43,6 odstotka), na Slovaškem (36,6 odstotka) in v Litvi (35,2 odstotka v tretjem četrtletju).

EU z 0,5-odstotno rastjo
Območje evra je imelo v tretjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej 0,3-odstotno rast BDP-ja, celoten EU pa je imel 0,5-odstotno rast. V drugem lanskem četrtletju je bila rast tako v evrskem območju kot v EU-ju enoodstotna.

Medtem ko najnovejša ocena gospodarske rasti za EU ostaja enaka predhodni, pa je evropski statistični urad znižal oceno za rast v območju evra. V začetku decembra je namreč evrskemu območju izračunal 0,4-odstotno rast.

V tretjem četrtletju lani se je gospodarska rast najbolj upočasnila v Nemčiji. Največje evropsko gospodarstvo je sicer raslo po še vedno zdravi, 0,7-odstotni stopnji, a je bila rast bistveno nižja kot v drugem četrtletju, ko je znašala 2,3 odstotka.

Gospodarska rast se je v obdobju od julija do septembra lani sicer upočasnila v vseh 16 članicah območja evra - evrsko območje z vstopom Estonije od 1. januarja letos sicer po novem šteje 17 članic -, le Grčija pa se v tem obdobju še ni uspela izkopati iz recesije. Obseg grškega BDP-ja se je namreč v tretjem lanskem četrtletju znižal za 1,3 odstotka. Padec BDP-ja je bil večji od pričakovanj analitikov.

0,3 odstotka za Slovenijo
Slovenija je imela po podatkih Eurostata v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej 0,3-odstotno gospodarsko rast, kar je toliko, kot je evropski statistični urad izračunal že v zadnji napovedi.

V primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2009 se je gospodarska rast v območju evra okrepila za 1,9 odstotka, v celotnem EU-ju pa za 2,2 odstotka. V drugem četrtletju se je gospodarska rast v medletni primerjavi okrepila za dva odstotka tako v evrskem območju kot v celotni Uniji.

V tretjem četrtletju je imela največjo rast BDP-ja Švedska, in sicer 2,1-odstotno. Sledila sta Luksemburg z 1,5-odstotno gospodarsko rastjo in Poljska z 1,3-odstotno rastjo.