in srebra za 83 odstotkov.

Zahodna gospodarstva in celo Japonska po veliki recesiji solidno okrevajo, rast na Kitajskem in v Indiji je še naprej dvoštevilčna, s tem pa so potrebe po surovinah velike. A v teh precej optimističnih časih je bil prostor tudi za rast zlata, ki velja za zatočišče v negotovem obdobju. V letu 2010 se je njegova vrednost povzpela za 30 odstotkov, kar je zlasti posledica strahu, kako se bo razpletla evropska dolžniška kriza. Zlato je že neverjetnih deset let v bikovskem gibanju, njegova cena je pa naj bi letos presegla 1.500 dolarjev, zlasti če bo dolar slabel. Nekateri poznavalci sicer svarijo, da bo v drugem delu leta 2011 zlato začelo padati. Če bo ameriška centralna banka že zaostrovala denarno politiko in zviševala obresti, utegne biti padec precej boleč.

Evro v zadnjih mesecih okreval
V zadnjem obdobju so bili podatki o ameriški gospodarski rasti, proizvodnji in potrošnji spodbudni, vseeno pa Fed še ne razmišlja o tem, da ne bi izpeljal svojega načrta, znanega pod kratico QE2 (drugi krog kvantitativnega popuščanja), v okviru katerega bo do junija 2011 za odkupovanje ameriških državnih obveznic namenil 600 milijard dolarjev. Kljub temu je donos obveznic začel naraščati. Pri desetletni državni obveznici je zadnje dni dosegel tudi 3,5 odstotka. Evro je leto končal pri vrednosti 1,34 dolarja in je na letni ravni v primerjavi z ameriško valuto izgubo omilil na šest odstotkov. Spomnimo, da je evro zaradi težav Grčije padel na 1,19 dolarja - najnižje po letu 2006.

Dow Jones lani porasel za 11 odstotkov
Delnice na Wall Streetu so danes spet tam, kjer so bile pred zlomom banke Lehman Brothers. Dow Jones je lani porasel za 11, tehnološki Nasdaq za 17 odstotkov. Ameriško združenje vlagateljev sporoča, da je trenutno več kot polovica vlagateljev bikovsko razpoloženih, kar je nad zgodovinskim povprečjem. V tednu med 14. in 21. decembrom je prvič po več kot osmih mesecih v vzajemne sklade priteklo več denarja, kot ga je odteklo. Takšen optimizem kliče k previdnosti. Dvomljivci si že postavljajo vprašanje, ali Fed s politiko ničelnih obresti ne ustvarja razmer za nove investicijske balone, kot ga je na začetku tega stoletja z nižanjem obrestnih mer po zlomu spletnih podjetij, to pa je napihnilo nepremičninski trg.

Obama v boj proti brezposelnosti
Ta si še danes ni opomogel. Lani je bilo zaradi državnih spodbud sicer opaziti oživljanje, ki pa je že izgubilo sapo. Cene nepremičnin spet padajo in vsaj v tem segmentu gospodarstva nekateri že vidijo veliko verjetnost za novo dno. Seveda to še ne pomeni, da bo tudi ameriško gospodarstvo doživelo recesijo v obliki črke W, vsekakor pa težave nepremičninskega trga ne morejo vplivati dobro na zdravje gospodarstva. Druga ovira je visoka (skoraj 10-odstotna) brezposelnost, česar se zaveda tudi Barack Obama: "Najpomembnejša naloga je, da zagotovimo nadaljnje okrevanje gospodarstva. Kot predsednik se zavezujem, da bom storil vse, da bo gospodarstvo raslo, ustvarjalo delovna mesta in okrepilo srednji sloj prebivalstva."

Lanske spremembe tečajev delnic v prvi kotaciji:

SBI TOP izgubil 13 odstotkov
Ljubljanska borza se ne more pohvaliti z donosnim letom. Že leta 2009 je naš trg capljal za razvitimi, a leto je bilo vsaj pozitivno (+15 odstotkov), medtem ko lansko ni bilo, saj je indeks SBI TOP izgubil 13 odstotkov. Likvidnost je nizka, večji vlagatelji so poniknili. Niti prehod na trgovalni sistem Xetra položaja še ni popravil. "Morali bomo še veliko narediti, da bodo tujci opazili, da smo del srednje Evrope, in morda nastopiti skupaj z borzama v Budimpešti in Pragi. Samo z nami se nikomur ne ljubi ukvarjati. Glede na podoben padec, kot je bil lani v Madridu, si celo upam trditi, da nas imajo tujci za podobno tvegano državo, kot je Španija," je za MMC povedal Tomislav Apollonio iz Abanke.