Razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV-ja in dejansko pobranim zneskom je bila nesprejemljivo visoka, so sporočili iz Evropske komisije. Ta institucija je analizo tudi pripravila.

Vrzel se je leta 2014 v primerjavi z letom prej sicer zmanjšala za 2,5 milijarde, vendar pa države članice Evropske unije pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z DDV-jem še vedno dosegajo zelo različne rezultate.
Pri 18 državah se je uspešnost izboljšala, osmim državam pa ni uspelo pobrati več prihodkov iz DDV-ja kot leto poprej, je razvidno iz objavljenega poročila.

Najslabše Romunija, najboljše Švedska
Vrzel pri pobiranju DDV-ja je s 37,9 odstotka nepobranega DDV-ja največja v Romuniji, najmanjša pa na Švedskem, kjer znaša le 1,2 odstotka. V absolutnem znesku je bila največja v Italiji, kjer je bilo izgubljenih 36,9 milijarde evrov, najmanjša pa v Luksemburgu, kjer je znašala 147 milijonov evrov.

Slovenija med boljšimi
V Sloveniji je delež znašal 8,1 odstotka skupne davčne obveznosti za DDV, s čimer je ohranila mesto med državami EU-ja z najmanjšo vrzeljo. Uvrstila se je na četrto mesto, za Švedsko, Luksemburgom in Finsko. V absolutnem smislu so izgube znašale 280 milijonov evrov.

Enotno območje DDV-ja?
Evropska komisija je aprila lani pripravila akcijski načrt za vzpostavitev enotnega območja DDV-ja, države članice pa zdaj poziva k poglobljeni razpravi. Komisija bo prihodnje leto pripravila tudi zakonodajne predloge za ponovno vzpostavitev načela obračunavanja DDV-ja pri čezmejni trgovini znotraj EU-ja.

Za boj proti goljufijam v zvezi z davkom na dodano vrednost se je že začelo izvajati več takojšnjih ukrepov, toda današnje ugotovitve kažejo, da so potrebne korenitejše reforme.

Čezmejne goljufije letno povzročijo za 50 milijard evrov izgubljenih prihodkov DDV-ja, z novim sistemom pa bi se lahko izgube zmanjšale za 80 odstotkov.