V sistem davčnih blagajn je za zdaj vključenih 46.600 zavezancev, pričakujejo jih od 60 do 80 tisoč. Po oceni finančnega ministra Dušana Mramorja je uvedba davčnih blagajn pripomogla k zmanjšanju zaposlovanja na črno. Število zavarovancev za socialna zavarovanja se je od januarja do aprila povečalo za 22 tisoč oseb, od tega jih ima 9.800 davčne blagajne. FURS je že potrdil blizu 360 milijonov računov, na dan torej okoli tri milijone.

Davčni inšpektorji so opravili več kot 18 tisoč nadzorov uporabnikov davčnih blagajn, izdali 156 prekrškovnih aktov in napisali za 316 tisoč evrov glob. Številni kritiki pa menijo, da bi lahko bil izkupiček od davčnih blagajn višji.

Po oceni nekdanjega prvega moža slovenske in srbske davčne službe Ivana Simiča bi moral znašati od 300 do 400 milijonov evrov na letni ravni glede na visok obseg sive ekonomije, ki je ocenjen na od 3 do 10 milijard evrov. FURS-u svetuje, naj analizira podatke o frekvenci izdajanja računov pri uporabnikih in neskladja odpravi na terenu, saj je nenavadno, da nekateri lokali v središču prestolnice v celotnem dopoldnevu ali ves dan ne izdajo davčno potrjenih računov.

V obrtno-podjetniški zbornici, ki je davčnim blagajnam vseskozi nasprotovala, ocenjujejo, da je dozdajšnji izkupiček od davčnih blagajn le kaplja v morje sive ekonomije, v primerjavi z lanskim letom pa celo nižji, če upoštevamo, da je potrošnja v Sloveniji narasla za 2,5 odstotka pravi podpredsednik sekcije za gostinstvo pri OZS-ju Drago Delalut. In dodaja, da na terenu še vedno zaznavajo, da veliko ljudi in šušmarjev še vedno dela na črno.

V gospodarski zbornici pričakujejo, da bo vlada odločneje stopila na prste šušmarjem in znižala javno porabo za najmanj toliko, kolikor znaša finančni izkupiček davčnih blagajn.

Le še korak do ukinitve davčnih blagajn za mala društva?
Za najmanj 17 tisoč malih lokalnih društev, ki delujejo na komercialno nezanimivih področjih, prostovoljce pa druži entuziazem in želja po kulturnem udejstvovanju, športnih dejavnostih in dobrodelnosti, je uvedba davčnih blagajn veliko administrativno breme in strošek.

S članarinami in donacijami komaj pokrijejo materialne stroške, praviloma nimajo niti svojih prostorov niti računalniške in druge opreme, a morajo uporabljati mobilno blagajno ali vezano knjigo računov za vsako prireditev in izlet, za katerega poberejo vstopnino ali prispevek.

Po besedah Gorana Forbicija, predsednika centra nevladnih organizacij, je nekaj društev zaradi davčnih blagajn že obupalo in prenehalo delovati, nekatera pa so prisiljena v sivo ekonomijo. Zato si prizadevajo, da bi nevladne organizacije z največ 10 tisoč evri letnih prihodkov izvzeli iz sistema davčnih blagajn.

Finančno ministrstvo jim je že delno ugodilo in pripravilo spremembo pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Če bo obveljal njegov predlog, računov ne bo treba izdajati nepridobitnim organizacijam, ki prodajo na leto največ za pet tisoč evrov blaga in storitev. Dodaten pogoj pa je, da svojo dejavnost opravljajo zgolj priložnostno, ne pa redno.

Društva temu pogoju nasprotujejo, saj se marsikatero ne bi prebilo v krog izjem. Primer je Center Sonček iz Ljubljane, ki po simboličnih cenah prodaja rabljene knjige, oblačila in gospodinjske aparate, izkupiček pa nameni za letovanje ljudi s posebnimi potrebami. Ker društvo tržnico rabljenih predmetov organizira vsak konec tedna, in ne le enkrat, dvakrat na leto, ne bi bilo izvzeto iz sistema davčnih blagajn in bi moralo še naprej izdajati davčno potrjene račune.

Več o tem, ali so davčne blagajne izpolnile svoj namen, v oddaji Točka preloma na 3. programu TV Slovenija ob 20.30 z voditeljico Janjo Koren in gostoma - Petrom Grumom, namestnikom direktorice finančne uprave, in Brankom Mehom, predsednikom obrtno-podjetniške zbornice.