V gospodarstvu jih je zaposlenih 2.400 ali slaba tretjina vseh doktorjev znanosti, za močno gospodarstvo in večjo blaginjo države pa bi jih potrebovali vsaj dvakrat več, pravi predsednica nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo dr. Tamara Lah Turnšek. Po podatkih GZS-ja je le desetina slovenskega izvoza, ki je lani znašal 30 milijard evrov, rezultat sodelovanja z znanstveno raziskovalno sfero, to pa je bistveno manj kot v razvitih državah. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je prepričan, da je bazična znanost v Sloveniji sicer izjemno močna, a precej samozadostna in premalo tržno naravnana.

Medtem ko država za raziskave in razvoj namenja vse manj denarja, ga podjetja vse več. Leta 2014 je Slovenija za to področje namenila 890 milijonov evrov ali 2,4 odstotka BDP-ja, gospodarstvo pa 609 milijonov evrov. V raziskovalno-razvojno dejavnost najbolj vlagajo Krka (108 milijonov evrov) in Lek, ki je sicer del Novartisa (80 milijonov evrov). V Leku že žanjejo dobre rezultate z inovacijo - umetnim želodcem in črevesom za preizkušanje generičnih zdravil - ki so jo razvili v sodelovanju s fakulteto za strojništvo. Inovacija Lekovim raziskovalcem skrajšuje čas, potreben za razvoj zdravil in njihov prodor na trg, ni jim treba opraviti dragih pilotnih študij. Do zdaj so v Leku na ta način preizkusili štiri zdravila. Kot pravi Uroš Klančar, vodja Lekove skupine za raziskovalno dejavnost, bodo s to inovacijo, ki jim omogoča, da je zdravilo prej na trgu, letno prihranili najmanj pol milijona evrov, odprtih pa imajo še 240 razvojnih projektov.

Hidria AET pa je prav tako v sodelovanju s strojno fakulteto razvila žarilno svečko s senzorjem tlaka, ki jo bodo v avtomobile začeli vgrajevati prihodnje leto. Izjemna inovacija je odgovor na afero Dieselgate, omogočila bo manjšo porabo goriva in manjše izpuste in najmanj petletno prednost pred konkurenti. Hidria je za izdelek, ki so ga zaščitili s 15 patenti, sklenila za 110 milijonov evrov pogodb z največjimi proizvajalci dizelskih vozil na svetu, žarilna svečka pa bo Tolminu prinesla tudi 50 novih delovnih mest.

Zaradi davčnega primeža odpoved slovenskemu državljanstvu
Svet za znanost in tehnologijo predlaga spremembo zakona o dohodnini, po kateri bi tudi mlade doktorje znanosti na izpopolnjevanju v tujini uvrstili med izjeme, podobno kot diplomate in pomorščake, ki jim dohodnine ni treba doplačevati. Drug predlog je, da bi jim od davčne osnove odšteli celoletne dnevnice. Marsikoga ob vrnitvi v Slovenijo namreč čaka pravi šok, ki ga je na svoji koži izkusil tudi dr. Marko Fonovič z Inštituta Jožef Stefan. Po treh letih podoktorskega izobraževanja na ugledni univerzi Stanford v ZDA je moral plačati 10 tisoč evrov dodatnega davka, ki so mu ga slovenski dacarji obračunali na njegove dohodke v tujini. Fonovič je v ZDA, kjer imajo nižjo davčno stopnjo kot v Sloveniji, na leto po plačilu vseh davkov zaslužil okoli 30.000 evrov neto, večina denarja je šla za življenjske stroške in drago najemnino. Fonovič je dejal, da je razočaran nad slovensko državo, ki mladim znanstvenikom s tako davčno politiko onemogoča izobraževanje v tujini, kjer so stroški praviloma višji. Če bi vedel, kaj ga čaka ob vrnitvi v domovino, bi se odjavil kot davčni rezident tako kot njegovi številni kolegi in ostal v ZDA, pripravljen bi se bil odpovedati tudi slovenskemu državljanstvu. Zakaj država izganja vrhunske kadre, ki bi lahko najbolj prispevali k tehnološkemu razvoju in blaginji Slovenije, in to po tem, ko je zanje porabila milijone evrov, se sprašuje Fonovič.

Več o sodelovanju med znanostjo in gospodarstvom v stoti oddaji Točka preloma na 3. programu TV Slovenija ob 20.30 z voditeljico Janjo Koren in gostoma: Matjažem Ovnom, direktorjem Lekove Biofarmacevtike, in Gregorjem Anderluhom, direktorjem Kemijskega inštituta.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma