Po izračunih nemškega inštituta Bertelsmann bi opustitev schengena samo Nemčijo v desetih letih stala 77 milijard evrov, Francijo pa celo tri milijarde več. Posledice bi močno občutila tudi Slovenija, saj kar tri četrtne izvoza ustvari na trgu Evropske unije, kar jo uvršča na šesto mesto med 28 članicami. V države članice izvozi za dobrih 20 milijard evrov blaga. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije bi gospodarstvo zaradi ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah schengena utrpelo najmanj 100 milijonov evrov škode na leto, najbolj bi bili prizadeti cestni tovorni promet, turizem in izvozniki hitro pokvarljivega blaga. Za Celjske mesnine, ki petino izdelkov izvozijo v Evropo, uvažajo pa surovine, ki jih pri nas ni dovolj, bi ukinitev schengena pomenila pravo katastrofo, velike težave pa bi imeli tudi ob uvedbi t. i. minischengena, je za Točko preloma dejal direktor Izidor Krivc.

V GZS-ju so izračunali, da bi vsaka dodatna ura čakanja na meji za tovornjake prinesla osem milijonov evrov stroškov za gospodarstvo na leto. Če bi se le vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljših čakalnih vrst na meji naše države ne bi obiskala, bi bil turistični izkupiček manjši za kar 55 milijonov evrov. V zdraviliščih, ki so vezana na trge članic schengenskega območja, upajo, da bo ureditev balkanske prebežniške poti odpravila strah nekaterih gostov. Kot pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so jim nemški organizatorji potovanj zagotovili, da Slovenija v očeh njihovih gostov še vedno velja za varno turistično destinacijo. To bi po njegovem mnenju morali čim bolje izkoristiti in pritegniti še več tujih gostov, saj so se turistični tokovi obrnili, Evropejci pa vse manj potujejo v države, kot je Turčija, ali v vzhodno Afriko.

V novogoriškem Hitu, ki je lani ustvaril 156 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov dobička, pa pravijo, da se obisk gostov kljub občasnemu nadzoru vojske na meji z Italijo ni zmanjšal. Nasprotno, v prvih dveh mesecih so zaznali 11-odstotni dvig prihodkov od iger na srečo, Hitove igralnice pa je obiskalo pet odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga pravi, da imajo rekorden obisk gostov tudi v igralnici v Šentilju, kamor so se še pred nedavnim stekale trume prebežnikov, in to po zaslugi dogovora lokalnih slovensko-avstrijskih oblasti o uporabi avtocest brez vinjete. Kot je dejal Piciga, bi jih ob ukinitvi schengena najbolj prizadel izpad italijanskih gostov. Če bi se njihov obisk zmanjšal za dobrih 10 odstotkov, bi imel Hit kar 10 milijonov evrov manj prihodkov iz igralnic, državna in občinske blagajne pa bi bile ob tri milijone evrov. Padec schengena bi torej negativno vplival tudi na javnofinančne prihodke.

Več o posledicah morebitne ukinitve schengena za slovensko gospodarstvo v nocojšnji oddaji Točka preloma na 3. programu TV Slovenija ob 20:30 z voditeljico Janjo Koren in gostoma – Marjanom Batageljem, predsednikom upravnega odbora Postojnske jame, in Petrom Kukovico, članom uprave Gorenja.