Velika Britanija v nasprotju z večino starih članic EU-ja ni uvedla prehodnega obdobja, ki lahko traja do sedem let, zaradi česar se je tja preselilo kar 600.000 delavcev, večinoma Poljakov. Z novo širitvijo na Romunijo in Bolgarijo bi se tja po ocenah preselilo še 60.000 do 140.000 ljudi, kar pa bi bilo preveč, zato bodo omejli trg dela za ti državi.

Sicer se v EU-ju trgi držav članic odpirajo, saj denimo Slovencem trg delovne sile omejujejo le še Belgija, Danska, Francija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, medtem ko so druge države to omejitev opustile. Na vprašanje, kdaj se bodo odprle tudi te meje, so nam na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve pojasnili, da so napovedi nepredvidljive ter odvisne predvsem od stanja na trgu dela in presoje posamezne države članice in tega, kakšne posledice bi za njih imela ukinitev prehodnega obdobja.

Po razočaranju vzajemnost, nato odprtje
Slovenija se je po razočaranju, ko so nekatere članice zaprle trg delovne sile tudi za naše državljane, odločila, da uvede načelo vzajemnosti, torej, tam kjer nam omejujejo dostop, bomo tudi mi njim omejevali dostop do trga pri nas. Sklep so po podatkih ministrstva za delo umaknili 25. maja letos, ko je omejitve odpravilo veliko držav. To pomeni, da se lahko v Sloveniji zaposlujejo vsi državljani EU-ja in držav EGP-ja.

Zakaj razočaranje? Na ministrstvu so nam pojasnili, da Slovenija ves čas poudarja, da njeni državljani ne ogrožajo trgov dela nobene države članice, in se dejavno zavzema za sprostitev trgov dela med vsemi državami članicami EU-ja in EGP-ja, vrgli pa so nas v koš z vsemi vzhodnoevropskimi državami, za katere se včasih zdi, da jih zahodne države obravnavajo kot tempirane bombe, ki bodo po poku preplavile njihove trge. Med desetimi novimi članicami iz leta 2004 težav z omejitvami nista imela le Ciper in Malta.

Pri nas največ Slovakov in Poljakov
Slovenija je uvedla načelo vzajemnosti, ker na začetku ni bila prepričana, kako bo vstop v EU vplival na njen trg delovne sile, a je pozneje očitno uvidela, da omejevanje ni smiselno, in odpravila prepreke za zaposlovanje tujih državljanov. V Sloveniji je bilo na dan 31. 7. 2006 zaposlenih 2.938 državljanov EU-ja, od katerih jih je 1.424 opravljalo storitve. Največ je bilo prijav zaposlitev Slovakov (406), sledijo Poljaki (177), Čehi (51) in Madžari (46).

Zanimala nas je še izobrazba teh delavcev. Prednjačijo delavci s IV. stopnjo izobrazbe, ki jih je 911, delavcev s I. stopnjo izobrazbe pa je 808. S VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe pri nas dela 521 državljanov EU-ja.

Na ministrstvu sicer nimajo natančne evidence o tem, koliko državljanov Slovenije se je zaposlilo v državah EU-ja, čeprav se zavzemajo za izmenjavo podatkov med državami. Prek evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) je delo v članicah EU-ja od januarja do julija poiskalo 1.092 ljudi, 441 pa se jih je odpravilo v druge države.

Glede Romunije in Bolgarije povedali, kar že vemo
Na koncu nam ostaneta še nesrečni Bolgarija in Romunija. Ministrstvo smo povprašali, ali tudi Slovenija, kot Velika Britanija in verjetno še precej drugih držav, razmišlja o omejitvi trga za državljane teh dveh predvidoma z januarjem novih članic. Povedali nam niso nič, kar že ne bi vedeli, torej, vlada bo odločitev sprejela do konca leta 2006, ima pa pravico omejitve do sedmih let po ključu 2+3+2.

M. K.