Evropska reformna pogodba ne predvideva omembe simbolov Unije, kakršna sta zastava in himna, kar mnogi razumejo kot začetek dezintegracije. Foto: EPA
Evropska reformna pogodba ne predvideva omembe simbolov Unije, kakršna sta zastava in himna, kar mnogi razumejo kot začetek dezintegracije. Foto: EPA
J. P. Balkendende in J. C. Juncker
Nizozemskemu premierju Janu Petru Balkenendeju in luksemburškemu premierju Jeanu Claudu Junckerju se bo na poti v Lizbono 13. decembra pridružil še belgijski premier Guy Verhofstadt. Foto: EPA

Iz nove reformne pogodbe naj bi se predvidoma brisalo sklicevanje na simbole. Izjava, ki temu nasprotuje, bo dodana sklepni listini medvladne konference, ki jo bodo evropski voditelji podpisali hkrati s pogodbo 13. decembra. Poleg Slovenije naj bi se podpisu izjave pridružile vsaj še Nemčija, Italija, Španija, Ciper, Luksemburg, Avstrija in Slovaška. Naša država je bila sicer omembi simbolov v reformni pogodbi ves čas naklonjena, odločitev o pridružitvi izjavi pa mora portugalskemu predsedstvu predložiti najkasneje do 23. novembra.

Okolijsko ozaveščeni predsedniki vlad
Premierji Nizozemske, Belgije in Luksemburga so se odločili, da želijo dati zgled za varovanje okolja, zato se bodo na podpis evropske reforme pogodbe v Lizbono peljali s skupnim letalom. Glede na to, da so na seji zbrani ministri so sprejeli tudi odločitev, da za podpis reformne pogodbe pooblastijo predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla, smo urad predsednika vlade povprašali, če tudi slovenski predstavniki razmišljajo o čem podobnem. Tiskovni predstavnik je za MMC pojasnil, da zamisel treh premierjev pozdravljajo in da nameravajo tudi to možnost resno preučiti.

Kako je s pripravljenostjo na predsedovanje?
Vlada je na seji sprejela tudi poročilo o pripravah na slovensko predsedovanje Uniji. Medtem ko je bilo leto 2005 namenjeno predvsem načrtovanju, so priprave lani prešle v izvedbeno fazo. Izbor kadrov in njihovo usposabljanje sta že opravljena, letos pa je poudarek na intenzivnih stikih strokovnjakov s posameznih področij z evropskimi institucijami, zlasti pa se je okrepilo sodelovanje na politični ravni. Pripravljen je osnutek koledarja najpomembnejših dogodkov, končana je tudi gradnja Kongresnega centra Brdo.

Na seji vlade pa je bila opravljena tudi revizija stroškov predsedovanja v višini 62 milijonov evrov.